Šmitkovi večeri

V tokratni izvedbi Šmitkovih večerov smo v torek, 27. 2. 2024, na Oddelku gostili dr. Nino Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino. Z gostjo smo se pogovarjali predvsem o njenih raziskavah industrijskega dela v širšem kontekstu etnologije postsocializma, kar je tematika, ki je antropologinjo zanimala že v študijskih letih in jo je še dodatno pritegnila ob njenem pripravništvu v Tehniškem muzeju Slovenije. V metodološkem smislu izstopa predvsem njena doktorska raziskava, v kateri se je posvetila delavkam Predilnice Litija, pri tem pa ni izvajala le klasičnih intervjujev, temveč se je v tovarni za krajše obdobje tudi zaposlila. Kot nam je razložila, ji je prav to omogočilo boljše razumevanje veščin, napora in družbenih vidikov industrijskega dela. Naslednjo prelomno raziskavo pa v tem kontekstu predstavlja še njena nedavno objavljena etnografija propada tovarne Mura in njegovih družbenih ter psiholoških posledic. Ob tej je tokrat opozorila predvsem na pomen izpostavljanja osebnih zgodb in doživljanj samih delavk, ki so bile v javnem diskurzu tranzicije v neoliberalizem preslišane, ali pa celo prikazane kot primeri zastarele, socialistične miselnosti. S takšnimi in podobnimi poudarki je pri dr. Vodopivec skozi pogovor do izraza ves čas prihajal njen družbeni angažma in njena aktivistična drža, ki se je v preteklosti že kazala tudi pri njenem nevladniškem delu in bo tako ali drugače prisotna tudi pri njenem najnovejšem raziskovalnem projektu Etnografija tišin(e). V zadnjem delu pogovora smo se tako posvetili predvsem vlogi aktivizma v antropologiji, muzeologiji in pri širšem preučevanju (post)industrijske dediščine.

Pogovor z dr. Vodopivec je vodila izr. prof. dr. Mateja Habinc z doktorskima študentoma Tino Palaić in Jernejem Trebežnikom.

Vabilo

Vljudno vas vabimo na sedemindvajseti Šmitkov večer, ki bo potekal v torek, 12. 12. 2023, ob 18.00, v predavalnici P3 na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5.

Od pesimizma do postspecizma

Izr. prof. dr. Karmen Šterk bo govorila o težavah z mano, svojih študijah serijskih morilcev ter o terenskem delu v mali veterinarski praksi, ki so jo pripeljali do razmišljanj o t.i. hibridnih družinah kot bolj primernih za antropologovo bivanje.

Foto: Osebni arhiv.

Pogovor bodo vodile red. prof. dr. Uršula Lipovec Čebron ter študentki Alenka Gosarič in Nina Šafer.

Pogovor bo fotografiran in predvidoma sneman.

Vabilo

Pogovor o raziskavah slovenskega izseljenstva in problemih multikulturalizma

O migrantih, mobitelih in mamah: Raziskovanje skrbi na daljavo v indijskih družinah

V torek 25.10.2023, je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, potekal že 25. Šmitkov večer. Gostja pogovora “O migrantih, mobitelih in mamah: Raziskovanje skrbi na daljavo v indijskih družinah” je bila dr. Tanja Ahlin, postdoktorska raziskovalka na Oddelku za antropologijo Univerze v Amsterdamu. V prijetnem vzdušju smo se dotaknili njene razvejane izobraževalne poti, raziskovalnih podvigov v Indiji, Omanu in njenih drugih terenskih izkušenj, ter raziskav iz področja medicine, skrbi, ter informacijskih tehnologij. Gostja nam je skozi lastne izkušnje, približala vlogo antropologa v interdisciplinarnih raziskavah, predvsem na področju zdravstva in tehnologije.

24. Šmitkov večer, 17. 4. 2023

pogovor s prof. Manuelom Joãom Ramosom, Departamento de antropologia, Centro de estudos internacionais

ISCTE - University institute of Lisbon

Graphic anthropology: on the uses of drawing in the field (Ethiopia and elsewhere)

Od Tagoreja do misijonark: raziskovalne poti in povezave med Indijo in Slovenijo

O cirkusu in ostalih rečeh, ki jih je najti na obrobjih

Ljudje in številke: Kako postati in obstati kot antropolog v Sloveniji

V torek, 13.12.2022, smo na Šmitkovem večeru gostili izd. prof. dr. Andreja Natererja z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Večer smo pričeli z ogledom napovednika njegovega filma Bomži - Cestni otroci v Makejevki, za katerega je leta 2014 prejel Miklošičevo nagrado. Film prikazuje zgodbo brezdomnih otrok v vzhodni Ukrajini. Izd. prof. dr. Peter Simonič in študenta Gaja Basaj in David Kropivnik so se z njim pogovarjali o njegovem terenskem delu v Ukrajini, Zambiji in novejšem fokusu na Balkan. Prek terena smo se dotaknili tem, kot so vzroki, ki so privedli do pojava cestnih otrok, aktualno dogajanje v Ukrajini, kulturni šok, delo s študenti, mladost in unikatne metode antropološkega raziskovanja, ki med drugim vključujejo statistiko, kar sicer ni značilno za antropološke raziskave. Izd. prof. dr. Andrej Naterer je tekom večera svoje odgovore obogatil z zanimivi pogledi in zgodbami iz svojega življenja.

Zapisala: Gaja Basaj

Vabilo

Ima Ljubljana Podeželje? Da! - Tudi rigidni sistem mestne uprave lahko omogoča veliko kreativnosti in delo etnologa

» Le etnolog bo lahko razumel utrip prostora… vedno se pogovoriš s posameznikom in lahko razumeš zakaj ima tak odnos do nekega prostora.«

V torek, 18. oktobra, smo na oddelku Etnologije in kulturne antropologije otvorili nov cikel Šmitkovih večerov. Z Maruško Markovčič, višjo svetovalko na Oddelku za varstvo okolja, Odseku za razvoj podeželja Mestne občine Ljubljana, ki že 23 let etnološko znanje prenaša v prakso, so se pogovarjali asist. Veronika Zavratnik in študenta Žiga Korbar in Manca Gorenc. Na že jubilejnem 20. Šmitkovem večeru z naslovom Ima Ljubljana Podeželje? Da! – Tudi rigidni sistem mestne uprave omogoča veliko kreativnost in delo etnologa, je beseda med drugim tekla o začetkih etnološke poklicne poti, o vlogi etnologa pri oblikovanju razvojnih strategij in o potencialih tako podeželja, kot tudi etnologije.

Zapisala: Manca Gorenc

dr. Darja Hoenigman: "Saj ta stara ne je veliko." O terenskem delu v deževnem gozdu Papue Nove Gvineje

V organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo se je v torek, 17. 5. 2022, odvil že devetnajsti Šmitkov večer. Tokratna gostja je bila dr. Darja Hoenigman, lingvistična antropologinja, zaposlena na Avstralski narodni univerzi, ki svoje terenske raziskave opravlja na Papui Novi Gvineji. V prijetnem poznopopoldanskem vzdušju je beseda, ob pomoči videoposnetkov, fotografij ter skozi nešteto pripovedi, med drugim tekla o metodologiji lingvistične antropologinje na terenu – sogovornica namreč velik pomen pripisuje uporabi videokamere; o srečevanju s kulturnim šokom in njegovim premagovanjem, ki se ga včasih občuti šele v domačem bivanjskem okolju po vrnitvi s terena; o pomenu znanja jezikov ožjih območij raziskovanja; o vstopanju na teren in prilagajanju nanj kot ženska; o papuanskih skupnostih in njihovem ponovnem odkritju vrednosti zlata; ter o sogovorničinih načrtih za nadaljnja raziskovanja.

Zapisali: Polona Zabret in Tjaša Breznik.

prof. dr. Tanja Petrović: Med ruševinami preteklih prihodnosti: o antropologiji (post)jugoslovanskega (post)socializma

Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete je 12. aprila 2022 potekal osemnajsti Šmitkov večer. Izr. prof. dr. Mateja Habinc in študentki Nataša Zlatović in Tina Palaić so gostile prof. dr. Tanjo Petrović z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Gostja je osvetlila svojo karierno pot, ki jo je vodila iz Beograda do Ljubljane, od študija srbskega jezika in literature do antropologije. Posebno pozornost je posvetila razmislekom o Jugoslaviji in socializmu ter dojemanju socialistične dediščine danes, pri čemer se je oprla na svoje raziskave industrijskega dela in služenja vojaškega roka v JLA. Še zlasti je poudarila občutke nostalgije do tega obdobja, ki jih sama razume kot gonilno silo pri razmišljanju in oblikovanju alternativ sedanjemu družbenemu stanju. Spomini in izkustva jugoslovanske realnosti so nam lahko po njenem mnenju danes navdih za razmisleke o boljših prihodnostih.

Posnetek večera ni uspel.

prof. dr. Ivan Šprajc: Ponovno odkriti Maji: Arheologija in arheoastronomija Mezoamerike

Doc. dr. Boštjan Kravanja in študentki Živa Gornik in Neža Jakšić so se z antropologom in arheologom dr. Ivanom Šprajcem z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU pogovarjali o povezavi med arheologijo in etnologijo, o realnosti terenskega dela v srednjeameriški džungli, o uporabi novih tehnologij za odkrivanje majevskih kompleksov, o tem, kako izgleda delovni dan na terenu, ter o arheoastrologiji.

dr. Liza Debevec:

Kako ostati na terenu: Antropologija in razvojne študije v podsaharski Afriki

Gostja šestnajstega Šmitkovega večera, ki je potekal dne 4. 1. 2022 v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, je bila dr. Liza Debevec, socialna antropologinja, zaposlena kot specialistka za vprašanja enakosti spolov pri Global water partnership (GWP) v Stockholmu. V pogovoru smo se najprej dotaknili začetkov njenega raziskovanja vsakdanjega življenja v Burkina Fasu in Etiopiji. Dr. Debevc se je ukvarjala z antropologijo hrane, religije in z vsakdanjimi praksami. V drugem delu pa smo se posvetili njenemu delu v razvojnih projektih ter vprašanju, kako kot antropologinja deluje na tem področju  - s kakšnimi ovirami se srečuje, zakaj je delo antropologov v takih projektih pomembno in kje opaža vpliv svojega dela.

Zapisala: Eva Bernard

Dr. Andreja Mesarič, Oddelek za vzhodnoevropske študije, Filozofska fakulteta Karlove Univerze v Pragi:

Med raziskovanjem in delovanjem: Antropologija v akademskih institucijah in svetu neprofitnih organizacij

Gostja petnajstega Šmitkovega večera, ki je potekal dne 14. 12. 2021 v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, je bila dr. Andreja Mesarič z Oddelka za vzhodnoevropske študije Filozofske fakultete Karlove Univerze v Pragi. V prvem delu pogovora smo se z gostjo pogovarjale o njenem času med študijem na oddelku in interesu za raziskovanje islama v Sarajevu. Pogovarjale smo se o terenu, kako se je gostja spopadla z delom na terenu ter kako se je vključila v družbo. V drugem delu pogovora smo se bolj posvetile temi nevladnih organizacij ter kako se vključiti v delovanje le te, saj ima gostja leta izkušenj s tem. Na koncu pa smo dobili vpogled v prihajajoče delo, saj trenutno raziskuje delo misijonarjev in s tem povezane problematike, kar nam je na kratko tudi predstavila.

Zapisali: Eva Bernard in Dagmar Nared.

prof. dr. Svanibor Pettan, Filozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijo:

Biti etnomuzikolog: življenjska zgodba predsednika Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo (ICTM);

izr. prof. dr. Alenka Janko Spreizer, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem:

Od Prekmurja do Primorja: (s)prehodi med Romi, migranti in morjeplovci

Gostja trinajstega Šmitkovega večera, ki je potekal dne 11. 5. 2021 v organizaciji Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, je bila izr. prof. dr. Alenka Janko Spreizer, docentka za področje socialne antropologije in znanstvena sodelavka na Fakulteti za humanistične študije Koper. Skozi pogovor nas je gostja seznanila z njenimi začetki v antropologiji in s svojimi izkušnjami na terenu v romskih  naseljih. Pogovor je potekal o pomembnih raziskovalnih vprašanjih kot so znanstveni rasizem, romski genocid in anticiganizem. Če želite podrobno spoznati delo izr. prof. dr. Alenke Janko Spreizer in romske tematike, ki je (še) vedno aktualna, si lahko ogledate posnetek pogovora.

Zapisali: Meta Poklukar in Mirjam Perez Zelenc

April 2021

dr. Jana Šimenc, medicinska antropologinja: Antropologija z medicino: o zbliževanjih na terenu in v sistemu

dr. Jerneja Ferlež, Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru: Etnologija zgodnjih jutranjih ur: kdaj in zakaj nastajajo raziskovalne zamisli  

V torek, 16. marca 2021, se je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo odvil 11. Šmitkov večer. Tokratna gostja je bila v Narodni univerzitetni knjižnici Maribor zaposlena etnologinja in bibliotekarka dr. Jerneja Ferlež. S sogovornico, katere polja zanimanja med drugim obsegajo stavbarstvo, bivalno kulturo in fotografijo, smo se pogovarjali o etnografskem raziskovanju Maribora in njegovih prebivalcev ter projektih pri katerih je sodelovala in knjigah, ki jih je napisala. Gostja je predstavila svoje zanimanje za mariborska dvorišča in stanovanja, predvsem pa poglobitev v zgodovino obstoja in spreminjanja obeh. Beseda je tekla tudi o knjigi in odmevni razstavi Nemci v Mariboru: Stoletje preobratov 1846–1946, pri kateri je leta 2012 v sklopu programa Maribora kot evropske prestolnice kulture, sodelovala naša sogovornica. Pogovor je moderiral izr. prof. dr. Peter Simonič, v pomoč mu je bila študentka Polona Zabret.

Zapisala Polona Zabret.

Dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU: O čarih etnološkega poklica

V torek, 12. 1. 2021, je Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v okviru desetega Šmitkovega večera gostil dr. Ingrid Slavec Gradišnik. Skozi pogovor smo dobili kratek uvid v zgodovino discipline in v izzive, s katerimi se je veda soočala nekoč in s katerimi se spopada danes. Pretresli smo vprašanja, ki si jih pogosto zastavljamo tudi študentje/-ke: o pomembnosti in raznolikosti  metodoloških pristopov, v katere nas je sogovornica popeljala preko opisa o nastajanju znamenite Etnologija na Slovenskem: med čermi narodopisja in antropologije. Njena očaranost nad etnologijo se je izrisovala v obujanju spominov na čase, ko je bila študentka in tudi v želji, da bi po upokojitvi še naprej plula po prostranih poljih vede. 

Zapisala Tina Krašovic in Rene Dopler

dr. Duška Knežević Hočevar (Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU): 

Precej naokoli do močnih uvidov: od mehanizmov nacionalnih identifikacij do delovanja stigme v duševnem zdravju

V torek, 27. 10. 2020, je Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo v okviru devetega Šmitkovega večera gostil dr. Duško Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU. Spletni pogovor je moderirala dr. Alenka Bartulović, z vprašanji pa sta sodelovali tudi študentka Laura Kolšek in mlada raziskovalka Mateja Slovenc. V pogovoru je gostja opisala svoje izkušnje z delom in raziskovanjem v interdisciplinarnih skupinah na področju demografije ter rodnostnega in duševnega zdravja. Posebna pozornost je bila namenjena terenskim izkušnjam v zahtevnih razmerah ob hkratnem naslavljanju občutljivih tem, kot so nacionalizmi, ambivalentni odnosi med spoloma in generacijami ter stiske kmetov. Na koncu se je razvila živahna debata o vidnosti in relevantnosti ruralnih antropologov v Sloveniji in širše. (zapisala Mateja Slovenc)

Posnetek 

dr. Blaž Bajič in Sandi Abram (Šola za humanistiko Filozofske fakultete Univerze vzhodne Finske): 

Čutnobiografski vidiki doživljanja Ljubljane od sredine 20. stoletja do danes

V torek, 14. 4. 2020, smo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo izvedli prvi spletni Šmitkov večer. Na njem sta dr. Blaž Bajič in mladi raziskovalec Sandi Abram spregovorila o raziskovalnem projektu SENSOTRA, pogovor pa so moderirali prof. dr. Rajko Muršič ter študentki Lea Anclin in Tajda Jerkič. Projekt se osredotoča na čutne zaznave dveh različnih generacij v Ljubljani. Poslužili so se sveže metode čutno-biografskih sprehodov, ki ustvarjajo individualizirane in enkratne pripovedi udeleženih, k čemur prispevajo na poti porajajoče se asociacije. Šmitkov večer je bil tokrat namenjen predvsem antropologiji čutov, sogovorniki pa so razpirali tudi vprašanja, povezana z umetnostjo, senzibilnostjo in anonimizacijo udeležencev ter udeleženk v raziskavi. (zapisala Lea Anclin)

Posnetek večera

doc. dr. Maja Petrović Šteger (Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU): 

Antropologija telesa, prihodnosti in uma med Tasmanijo in Srbijo

Na sedmem Šmitkovem večeru v torek, 25. 2. 2020, so se doc. dr. Miha Kozorog ter študentki Eva Malovrh in Tara Milčinski z doc. dr. Majo Petrović Šteger pogovarjali o njenem študiju na Univerzi v Cambridgu, prvem terenu v Jordaniji in raziskavah v Tasmaniji, Bosni in Srbiji. Spoznali smo njene raziskave mrtvih teles v različnih okoljih, od repatriacije mrtvih prednikov tasmanskim Aboriginom do družbenih praks okoli posmrtnih ostankov v Bosni. Pogovarjali smo se tudi o Majinem bralnem krožku, o težavah, s katerimi se antropologi srečujemo na terenu, pisanju člankov in o prognozi antropologije nasploh. (zapisala Eva Malovrh)

Posnetek večera

dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej): 

Ali potrebujemo novo definicijo muzejev?

V torek, 17. 12. 2019, je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo potekal šesti Šmitkov večer, z gostjo dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja. Prof. dr. Jože Hudales in študentki Julija Zupan in Vanessa benak Cvijanović so se z dr. Roženbergar pogovarjali o vplivu etnologije in antropologije na razvoj muzejske prakse, odpirali vprašanja o vlogi muzejev v sodobnosti ter izpostavili pomen delovanja Slovenskega etnografskega muzeja, ki zadnji dve desetletji razstavne prostore namenja tudi urbanim temam, kot so brezdomstvo in migracije, ter obenem skrbi za pomen zasebnih zbirk. Skozi sodobno muzejsko prakso in vključevanje različnih skupnosti tako na novo interpretira pomen dediščine. Tanja Roženbergar je na ključna vprašanja o sodobnosti muzejskega sveta odgovorila s prepletom svojih bogatih muzealskih izkušenj in pomembnih vlog, ki jih je prevzemala kot direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, direktorica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM in naposled kot direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ki s svojo angažirano držo venomer deluje z vizijo »o ljudeh, za ljudi«. (zapisali Julija Zupan in Vanessa Benak Cvijanović)

 

zasl. prof. dr. Janez Bogataj: 

Raziskave in njihova uporabnost: etnologija in njena sočasna družbena vloga

V torek, 19. 11. 2019, je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo potekal peti Šmitkov večer. Obiskal nas je upokojeni zaslužni profesor dr. Janez Bogataj. V pogovoru z izr. prof. dr. Matejo Habinc in študentkama Saro Šifrar Krajnik in Tino Tisovec je pripovedoval o svojih študijskih letih, o začetkih svoje kariere v Dolenjskem muzeju ter nadaljnjem delu na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in nato na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Beseda je tekla tudi o pomembnosti pisanja dnevnika, ki je po njegovem mnenju za etnologa nepogrešljiv, in o njegovi domači zbirki na terenu zbranega vizualnega gradiva. (zapisali Sara Šifrar Krajnik in Tina Tisovec)

prof. dr. Borut Telban (Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU): 

Med vidnim in nevidnim: poskus razumevanja življenjskih svetov na Papui Novi Gvineji 

V torek, 22. 10. 2019, se je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo odvil prvi Šmitkov večer tega študijskega leta. S tokratnim gostom, antropologom dr. Borutom Telbanom z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, so se izr. prof. dr. Jaka Repič in študentki Hana Radilovič in Maruša Kosi pogovarjali o dojemanju časa, prostora in družbenih sprememb med Ambonwarijci na Papui Novi Gvineji, o izzivih dolgotrajnega terenskega dela ter o videnju disciplinarnih premikov v antropologiji. (zapisala Maruša Kosi)

doc. dr. Ágnes Hesz (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Pécsu): 

The dead, the living and dreams

V okviru tretjega Šmitkovega večera, 14. 5. 2019, so se red. prof. dr. Mirjam Mencej in študentki Kristina Radomirović in Nika Rupnik pogovarjale s kulturno antropologinjo doc. dr. Agnes Hesz z Univerze v Pécsu. Po predstavitvi profesorice in deljenju izkušenj glede izbire terena raziskave, smo skozi pogovor o komunikaciji mrtvih in živih skozi sanje razprli vprašanja s področja antropologije (vernakularne) religije, antropologije smrti, pa tudi folkloristike. Kot je povedala, je pripovedovanje sanj o mrtvih prednikih, sorodnikih ali umrlih ljudeh iz lokalne skupnosti živ proces, čigar pomembnost je v zbliževanju živih, indirektni komunikaciji med ljudmi, urejanju ekonomskih odnosov, prenašanju tradicije in zaželenih oblik vedenja. Največje presenečenje tako za avtorico na terenu kot tudi za nas je bil podatek o zelo heterogenih in dinamičnih religijskih predstavah in verjetjih o svetu mrtvih, ki se eklektično ustvarjajo na podlagi institucionalnega katolištva, ljudske religioznosti ter individualnih stisk in stališč. Številni primeri s terena iz Transilvanije in iz regije Gymes so nas nasmejali, prestrašili ali odprli vprašanja o misteriju smrti in nadaljevanju življenja mrtvih prek spomina živečih. Mrtvi skozi sanje ljudem prerokujejo, opozarjajo na napake, odkrivajo izgubljene predmete, pomagajo pri reševanju problemov, včasih nakazujejo bolezen, strašijo, uvajajo žive v svet mrtvih, kar odraža njihovo ambivalentno pozicijo in potrjuje nadaljnji posmrtni obstoj in simbolen vpliv na skupnost. (zapisala Kristina Radomirović)

doc. dr. Nataša Gregorič Bon (Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU): 

Kraji, časi in vodna okolja v Albaniji

9. 4. 2019 ob 19.00 smo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na drugem Šmitkovem večeru gostili doc. dr. Natašo Gregorič Bon z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. V pogovoru z izr. prof. dr. Jako Repičem in študentoma Markom Senčar Mrdakovićem in Tino Tisovec je gostja pripovedovala o svojih terenskih raziskavah iz Albanije in s Papue Nove Gvineje. Pri tem se je nanašala predvsem na svoje lastne izkušnje in na pogovore, ki jih je na terenskem delu opravila s sogovorniki. Bil je prijeten večer, na katerem smo se naučili veliko novega predvsem o krajih in časih v Albaniji ter o težavah, ki raziskovalce lahko doletijo pri terenskem raziskovanju. Za tretjo točko, o vodnih okoljih, nam je žal zmanjkalo časa. Kolegica nam ima gotovo za povedati še veliko zanimivega, saj še vedno nadaljuje svoje raziskave, pri čemer se usmerja predvsem v vprašanja o geomorfskih procesih, torej o spreminjanju površja in kako se v skladu s temi procesi spreminjajo percepcije kraja. (zapisal Marko Senčar Mrdaković)

Posnetek večera

doc. dr. Mojca Terčelj (Oddelek za antropologijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem): Kozmologija, religija in gibanja za samoodločbo in pravice staroselcev

Uspešno smo izpeljali prvi Šmitkov večer! 

Doc. dr. Mojca Terčelj nam je v pogovoru z izr. prof. dr. Uršulo Lipovec Čebron in študentkama Aleksandro Kansky in Zalo Prebil v torek, 5. 3. 2019, na zabaven, poučen in prijeten način pripovedovala o svojih raziskavah med staroselci v Južni in Srednji Ameriki. (zapisala Mirjam Mencej)

Posnetek večera