Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Šmitkovi večeri

“Šmitkovi večeri”, poimenovani po našem preminulem kolegu zasl. prof. Zmagu Šmitku, sodijo v izvenštudijsko dejavnost Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Namenjeni so predvsem študentom in študentkam vseh treh stopenj študija, ki tako lahko v živo spoznajo priznane raziskovalce in raziskovalke na področju etnologije, antropologije, folkloristike in sorodnih disciplin iz Slovenije in tujine ter se iz prve roke seznanijo z njihovimi raziskovalnimi izkušnjami. Večeri potekajo v obliki sproščenih, neformalnih pogovorov, v katerih gostje pripovedujejo o lastnih terenskih izkušnjah, spoznanjih in problemih, na katere so naleteli med svojim raziskovalnim delom, o nenavadnih trenutkih s terena, svoji karieri itd.

Šmitkovi večeri običajno potekajo trikrat na semester (predvidoma oktobra, novembra, decembra ter februarja, marca in aprila), in sicer ob torkih ob 18.00 v predavalnici P3.

 

Načrtovani Šmitkovi večeri

27.10. ob 18.00

Dr. Duška Knežević Hočevar, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU: 
Precej naokoli do močnih uvidov: od mehanizmov nacionalnih identifikacij do delovanja stigme v duševnem zdravju.

Vabilo

17.11. 2020

Prof. dr. Ivan Šprajc, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU: 
Ponovno odkriti Maji: Arheologija in arheoastronomija Mezoamerike

8.12. 2020

Dr. Ingrid Slavec Gradišnik, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU: 
O čarih etnološkega poklica
 

Dosedanji Šmitkovi večeri

dr. Blaž Bajič in Sandi Abram (Šola za humanistiko Filozofske fakultete Univerze vzhodne Finske): 
Čutnobiografski vidiki doživljanja Ljubljane od sredine 20. stoletja do danes

V torek, 14. 4. 2020, smo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo izvedli prvi spletni Šmitkov večer. Na njem sta dr. Blaž Bajič in mladi raziskovalec Sandi Abram spregovorila o raziskovalnem projektu SENSOTRA, pogovor pa so moderirali prof. dr. Rajko Muršič ter študentki Lea Anclin in Tajda Jerkič. Projekt se osredotoča na čutne zaznave dveh različnih generacij v Ljubljani. Poslužili so se sveže metode čutno-biografskih sprehodov, ki ustvarjajo individualizirane in enkratne pripovedi udeleženih, k čemur prispevajo na poti porajajoče se asociacije. Šmitkov večer je bil tokrat namenjen predvsem antropologiji čutov, sogovorniki pa so razpirali tudi vprašanja, povezana z umetnostjo, senzibilnostjo in anonimizacijo udeležencev ter udeleženk v raziskavi. (zapisala Lea Anclin)

Posnetek večera >

doc. dr. Maja Petrović Šteger (Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU): 
Antropologija telesa, prihodnosti in uma med Tasmanijo in Srbijo

Na sedmem Šmitkovem večeru v torek, 25. 2. 2020, so se doc. dr. Miha Kozorog ter študentki Eva Malovrh in Tara Milčinski z doc. dr. Majo Petrović Šteger pogovarjali o njenem študiju na Univerzi v Cambridgu, prvem terenu v Jordaniji in raziskavah v Tasmaniji, Bosni in Srbiji. Spoznali smo njene raziskave mrtvih teles v različnih okoljih, od repatriacije mrtvih prednikov tasmanskim Aboriginom do družbenih praks okoli posmrtnih ostankov v Bosni. Pogovarjali smo se tudi o Majinem bralnem krožku, o težavah, s katerimi se antropologi srečujemo na terenu, pisanju člankov in o prognozi antropologije nasploh. (zapisala Eva Malovrh)

Posnetek večera >

dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej): 
Ali potrebujemo novo definicijo muzejev?

V torek, 17. 12. 2019, je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo potekal šesti Šmitkov večer, z gostjo dr. Tanjo Roženbergar, direktorico Slovenskega etnografskega muzeja. Prof. dr. Jože Hudales in študentki Julija Zupan in Vanessa benak Cvijanović so se z dr. Roženbergar pogovarjali o vplivu etnologije in antropologije na razvoj muzejske prakse, odpirali vprašanja o vlogi muzejev v sodobnosti ter izpostavili pomen delovanja Slovenskega etnografskega muzeja, ki zadnji dve desetletji razstavne prostore namenja tudi urbanim temam, kot so brezdomstvo in migracije, ter obenem skrbi za pomen zasebnih zbirk. Skozi sodobno muzejsko prakso in vključevanje različnih skupnosti tako na novo interpretira pomen dediščine. Tanja Roženbergar je na ključna vprašanja o sodobnosti muzejskega sveta odgovorila s prepletom svojih bogatih muzealskih izkušenj in pomembnih vlog, ki jih je prevzemala kot direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, direktorica Mednarodnega muzejskega sveta ICOM in naposled kot direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ki s svojo angažirano držo venomer deluje z vizijo »o ljudeh, za ljudi«. (zapisali Julija Zupan in Vanessa Benak Cvijanović)
 

zasl. prof. dr. Janez Bogataj: 
Raziskave in njihova uporabnost: etnologija in njena sočasna družbena vloga

V torek, 19. 11. 2019, je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo potekal peti Šmitkov večer. Obiskal nas je upokojeni zaslužni profesor dr. Janez Bogataj. V pogovoru z izr. prof. dr. Matejo Habinc in študentkama Saro Šifrar Krajnik in Tino Tisovec je pripovedoval o svojih študijskih letih, o začetkih svoje kariere v Dolenjskem muzeju ter nadaljnjem delu na Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in nato na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Beseda je tekla tudi o pomembnosti pisanja dnevnika, ki je po njegovem mnenju za etnologa nepogrešljiv, in o njegovi domači zbirki na terenu zbranega vizualnega gradiva. (zapisali Sara Šifrar Krajnik in Tina Tisovec)

prof. dr. Borut Telban (Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU): 
Med vidnim in nevidnim: poskus razumevanja življenjskih svetov na Papui Novi Gvineji 

V torek, 22. 10. 2019, se je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo odvil prvi Šmitkov večer tega študijskega leta. S tokratnim gostom, antropologom dr. Borutom Telbanom z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, so se izr. prof. dr. Jaka Repič in študentki Hana Radilovič in Maruša Kosi pogovarjali o dojemanju časa, prostora in družbenih sprememb med Ambonwarijci na Papui Novi Gvineji, o izzivih dolgotrajnega terenskega dela ter o videnju disciplinarnih premikov v antropologiji. (zapisala Maruša Kosi)

doc. dr. Ágnes Hesz (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Pécsu): 
The dead, the living and dreams

V okviru tretjega Šmitkovega večera, 14. 5. 2019, so se red. prof. dr. Mirjam Mencej in študentki Kristina Radomirović in Nika Rupnik pogovarjale s kulturno antropologinjo doc. dr. Agnes Hesz z Univerze v Pécsu. Po predstavitvi profesorice in deljenju izkušenj glede izbire terena raziskave, smo skozi pogovor o komunikaciji mrtvih in živih skozi sanje razprli vprašanja s področja antropologije (vernakularne) religije, antropologije smrti, pa tudi folkloristike. Kot je povedala, je pripovedovanje sanj o mrtvih prednikih, sorodnikih ali umrlih ljudeh iz lokalne skupnosti živ proces, čigar pomembnost je v zbliževanju živih, indirektni komunikaciji med ljudmi, urejanju ekonomskih odnosov, prenašanju tradicije in zaželenih oblik vedenja. Največje presenečenje tako za avtorico na terenu kot tudi za nas je bil podatek o zelo heterogenih in dinamičnih religijskih predstavah in verjetjih o svetu mrtvih, ki se eklektično ustvarjajo na podlagi institucionalnega katolištva, ljudske religioznosti ter individualnih stisk in stališč. Številni primeri s terena iz Transilvanije in iz regije Gymes so nas nasmejali, prestrašili ali odprli vprašanja o misteriju smrti in nadaljevanju življenja mrtvih prek spomina živečih. Mrtvi skozi sanje ljudem prerokujejo, opozarjajo na napake, odkrivajo izgubljene predmete, pomagajo pri reševanju problemov, včasih nakazujejo bolezen, strašijo, uvajajo žive v svet mrtvih, kar odraža njihovo ambivalentno pozicijo in potrjuje nadaljnji posmrtni obstoj in simbolen vpliv na skupnost. (zapisala Kristina Radomirović)

doc. dr. Nataša Gregorič Bon (Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU): 
Kraji, časi in vodna okolja v Albaniji

9. 4. 2019 ob 19.00 smo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na drugem Šmitkovem večeru gostili doc. dr. Natašo Gregorič Bon z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. V pogovoru z izr. prof. dr. Jako Repičem in študentoma Markom Senčar Mrdakovićem in Tino Tisovec je gostja pripovedovala o svojih terenskih raziskavah iz Albanije in s Papue Nove Gvineje. Pri tem se je nanašala predvsem na svoje lastne izkušnje in na pogovore, ki jih je na terenskem delu opravila s sogovorniki. Bil je prijeten večer, na katerem smo se naučili veliko novega predvsem o krajih in časih v Albaniji ter o težavah, ki raziskovalce lahko doletijo pri terenskem raziskovanju. Za tretjo točko, o vodnih okoljih, nam je žal zmanjkalo časa. Kolegica nam ima gotovo za povedati še veliko zanimivega, saj še vedno nadaljuje svoje raziskave, pri čemer se usmerja predvsem v vprašanja o geomorfskih procesih, torej o spreminjanju površja in kako se v skladu s temi procesi spreminjajo percepcije kraja. (zapisal Marko Senčar Mrdaković)

Posnetek večera > 

doc. dr. Mojca Terčelj (Oddelek za antropologijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem): Kozmologija, religija in gibanja za samoodločbo in pravice staroselcev

Uspešno smo izpeljali prvi Šmitkov večer! 
Doc. dr. Mojca Terčelj nam je v pogovoru z izr. prof. dr. Uršulo Lipovec Čebron in študentkama Aleksandro Kansky in Zalo Prebil v torek, 5. 3. 2019, na zabaven, poučen in prijeten način pripovedovala o svojih raziskavah med staroselci v Južni in Srednji Ameriki. (zapisala Mirjam Mencej)

Posnetek večera > 

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...