Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo

Dokumentacija in Etnoinfolab

Referenčna zbirka etnografskega gradiva.

Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo

Oddelek zbira, ureja, hrani in trajno varuje najrazličnejše vrste gradiva, ki je bilo zbrano v okviru terenskega dela oziroma raziskovalnega dela na terenu – dokumentov v pisni, vizualni in zvočni obliki.

Zbrano gradivo predstavlja neprecenljivo etnografsko dokumentarno bogastvo predvsem z vidika ohranjanja kulturne dediščine, ki ima znanstveni in strokovni pomen ne samo za slovenski kulturni, temveč tudi za evropski in svetovni prostor, kar je zlasti pomembno v današnjem času globalizacijskega razvoja družbe in kulture.

Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo je začela nastajati že leta 1956, ko je prof. Vilko Novak v okviru pedagoškega in raziskovalnega dela začel ustvarjati fototečno in diatečno zbirko.

Etnografsko gradivo je bilo zbrano in se še zbira v okviru terenskega dela, ki poteka v okviru nekaterih študijskih predmetov (pedagoško delo), raziskovalnih taborov, etnoloških, antropoloških delavnic in raziskovalnih projektov in programov (znanstvenoraziskovalno delo), ki jih izvajajo učitelji, asistenti, raziskovalci in zunanji sodelavci oddelka. Etnografska dokumentacija po svoji vsebini predstavlja tudi informacijsko osnovo za nadaljna raziskovanja in izobraževanja.

EtnoInfoLab

EtnoInfoLab je referenčna zbirka etnografskega gradiva že od 1956, ki zajema tekstovno (rokopisno, dokumentarno in tiskano), slikovno, zvočno in filmsko gradivo ter obsega več kot 13.600 enot gradiva na najrazličnejših nosilcih (papir, cd, dvd, minidisc, vhs, izvorno digitalno gradivo…). Omogoča različne načine oblikovanja poizvedb in iskanja (avtorstvo, etnološka sistematika, očrt etnografskih gradiv, čas, kraj).

EtnoInfoLab vsebuje popis zbirk s podatki, ki pokrivajo celotno slovensko in  slovensko etnično zamejsko območje, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, in pokrivajo teme iz materialne, družbene in duhovne kulture, ter predstavlja časovno obdobje od konca 19. stoletja do danes.

Etnografska zbirka

Etnološki informacijski laboratorij je referenčna zbirka etnografskega gradiva, ki zajema tekstovno (rokopisno, dokumentarno in tiskano), slikovno, zvočno in filmsko gradivo.

Etnografska zbirka Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo je začela nastajati že leta 1956, ko je prof. Vilko Novak v okviru pedagoškega in raziskovalnega dela začel ustvarjati fototečno in diatečno zbirko.

Del etnografske zbirke je tudi EtnoInfoLab, ki je začel nastajati leta 2006. Vsebuje popis zbirk s podatki, ki pokrivajo celotno slovensko in  slovensko etnično zamejsko območje, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, in pokrivajo teme iz materialne, družbene in duhovne kulture, ter predstavlja časovno obdobje od konca 19. stoletja do danes.

Etnografsko gradivo je bilo zbrano in se še zbira v okviru terenskega dela, ki poteka v okviru nekaterih študijskih predmetov (pedagoško delo), raziskovalnih taborov, etnoloških, antropoloških delavnic in raziskovalnih projektov in programov (znanstvenoraziskovalno delo), ki jih izvajajo učitelji, asistenti, raziskovalci in zunanji sodelavci oddelka. Etnografska dokumentacija po svoji vsebini predstavlja tudi informacijsko osnovo za nadaljnja raziskovanja in izobraževanja.

Zbirka je delo argentinskega izseljenca slovenskega rodu, ki je 42 let živel in raziskoval med staroselci Mapuče v argentinski Patagoniji. Novembra 2003 je antropologinja mag. Uršula Lipovec Čebron pri Benigarjevih potomcih v Neuquenu odkrila in pregledala njegovo rokopisno zapuščino. Maja 2005 so Benigarjevi potomci podarili zbirko digitaliziranih Benigarjevih rokopisov in drugih pisnih dokumentov (osebno in strokovno korespondenco), in obsega okrog 500 enot digitaliziranih dokumentov.

Zbirka Boruta Brumna (1963-2005) vsebuje predvsem zbirko diapozitivov. 750 enot diapozitivov predstavlja različne etnološke vsebine, ki so bile posnete v času njegovega terenskega dela v slovenski Istri. 668 črnobelih diapozitivov in 491 barvnih diapozitivov predstavljala Brumnovo terensko delo v Afriki. V dokumentaciji hranimo tudi črnobeli nemi film »Boušji trg«, ki ga je Borut Brumen posnel v okviru študijske obveznosti kot seminarsko nalogo I. Je tudi avtor številnih fotografij, ki se hranijo v fototečni zbirki.

Zbirka je sestavljena iz terenskih zapisov, fotografij, raznovrstnih dokumentov, uradnih poročil, pisem, audiovizualnega  gradiva, ter kopij člankov. Poleg gradiva, zbranega leta 1962, ki se nanaša na Šenčur in Gradenc, je poklonjena dokumentarna zbirka vsebovala še  podatkovno bazo s fotografijami za številne kraje v Makedoniji (1.548 črnobelih in barvnih fotografi)j, video film, filmske posnetke Halpernovega obiska v Srbiji in Makedoniji, ter popis vsega gradiva, ki ga hranijo na Centru za raziskave Balkana in kultur Univerze v Gradcu. Obsežna je tudi bibliografija 'jugoslovanske' etnološke literature. Gradivo je dokumentaciji oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo v letu 2005 poklonil prof. Halpern. Dokumentarno gradivo, ki ga je zbral prof. Halpern v Sloveniji oziroma v republikah bivše države Jugoslavije, je dostopno tudi na spletnih straneh knjižnice Univerze v Bradfordu in v Library of Congress v Washingtonu  ter v arhivu Centra za raziskave družbe in kultur Balkana na Oddelku za zgodovino jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu (Avstrija).

Zbirka predstavlja osebno gradivo, ki ga je  prof. Slavko Kremenšek podaril leta 2004. Gradivo, ki je shranjeno v devetih arhivskih škatlah je povezano z njegovim pedagoškim in raziskovalnim delom na Filozofski fakulteti; kot učiteljem na oddelku, kot organizatorjem in vodjem raziskovalnega projekta na etnološki topografiji slovenskega etničnega ozemlja (ETSEO) ter še številnih drugih raziskovalnih dejavnosti ki jih je vodil. Gradivo priča tudi o njegovem pedagoškem in družbeno-političnem delu. Poleg raznih vabil, zapisnikov, delovnega gradiva za seje, tako v okviru filozofske fakultete, Znanstvenega Inštituta, oddelka za etnologijo, številnih drugih družbenih organizacij, je tu še 'drobni inventar' – pisma, zahvale, razni dopisi in zapisi, ki pričajo o vsej širini njegovega delovnega elana.

Zbirka predstavlja temelj oddelčne dokumentacije. Fototečna zbirka je nastajala v letih 1956-1970 in vsebuje preko 3000 črnobelih fotografij, ki jih je posnel prof. Novak in sam urejal nastajajočo zbirko. Fotografsko gradivo se nanaša na slovensko ozemlje in delno še zamejsko območje (Porabje, Rezija, avstrijsko Koroško). Fotografije so nastale tudi na strokovnih ekskurzijah po Makedoniji, Slovaški. Leta 2001 in 2002 je prof. Novak podaril dokumentaciji oddelka nekaj svojega osebnega gradiva. V eni arhivski škatli je arhiviranih 151 turističnih razstavnih prospektov. Rokopisno in tipkano gradivo vsebuje naslednje teme: Slovenska ljudska kultura, tipkopis 21 listov, Zgodovinski razvoj živinorejskih panog, tipkopis 6 listov, Današnje stanje etnologije v Jugoslaviji, tipkopis 17 listov, Etnološke oblike in etnološki pomen pastirstva, pastirskih kultur tipkopis 29 strani, Živinoreja 4 listi izpiskov, Beležka - zaznamki s terena, rokopisni snopiči Rudolfa Dostala 166 listov, zvezek - vaje iz etnologije, proseminarske vaje - zapiski 1968/69 in 11 zemljevidov iz časa pred letom 1941.

Avtor je dokumentaciji podaril leta 1994 tri fascikle tipkanih tekstov v španskem jeziku  – gradivo o njegovih raziskavah v Čilu leta 1969.

Zbirko ETSEO sestavlja več enot, ki so urejene glede na tipologijo dokumentarnega gradiva. Pisno gradivo predstavljajo originali ali kopije pisanih dokumentov. Tu v prvi vrsti prištevamo proseminarske, seminarske in diplomske naloge študentov oddelka za etnologijo. Naloge so bile napisane v študijskem letu od 1979/80 do 1989/90. V tem obdobju je bilo napisanih okrog 700 nalog, kar zajema blizu 24.800 listov teksta , tudi s prilogami med tekstom.Zbirka vsebuje: delovno gradivo – osnutki teksta za topografijo Ljubljana Center in Ljubljana Moste Polje (3 fascikli); kopije člankov iz dnevnega časopisja in tedenske periodike – za čas 80-ih let 21. stoletja (2 fascikla); škatla s kartotečnimi kartoni, na katerih so izpisani podatki iz časopisov, ki so izhajali pred 2. svetovno vojno; dve škatli s kartotečnimi bibliografskimi izpisi študentskih nalog, ki so urejeni po abecednem redu avtorjev, in po abecedi krajev; mapa: Glasilo- časopis Obvestila (3 številke: 1980, 1981, 1984), kjer so prispevki in obvestila sodelavcem v zvezi z raziskovalnim projektom); mapa: vabila za tiskovne konference – predstavitve izišlih publikacij, in vabila za odprtje razstav ali drugih dogodkov, ki so bili izvedeni v sklopu predstavitve posameznih rezultatov projekta. Fotografska zbirka šteje preko 5000 fotografij.

V okviru ETSEO projekta je bila narejena monografska raziskava kraja, ki obravnava nastanek, razvoj in značilnosti primestnega delavskega naselja. Zbirka vsebuje okrog 300 črnobelih fotografij, ter 205 črnobelih diapozitivov, terenske zapise: 151 listkov, 3 zvezki A5 formata (1974-1978), fotokopije časopisnih člankov, bibliografski izpisi člankov iz periodike, 2 arhivski škatli – ankete posameznikov leta 1976, 3 mape: izpisi iz fasciklov o stanovanjskih razmerah v Ljubljani za obdobje med obema vojnama, tipkopis (47 strani) Mojce Ravnik o gradivu za zgodovino stanovanjske stiske v Ljubljani, snopčiči gledaliških iger, ki so jih organizirali Salezijanci na Rakovniku v obdobju med obema vojnama.

Zbirka je rezultat druge monografske raziskave v okviru ETSEO projekta, ki je bila opravljena v letih 1975 -1979. Zbirka vsebuje 1254 fotografij, 236 diapozitivov. Pisano gradivo, ki se hrani v arhivskih škatlah in mapah pa predstavlja: fotokopije rokopisnih pesmaric, starejši upravni dokumenti, društveni zapisniki in vabila, dogovori, odločbe krajevnega (občinskega) odbora Vitanje za čas 1945 – 1955 ( sodne zadeve, elektrifikacija Vitanja, adaptacija hiš, dodelitev žag..), zapisniki sej občinskega ljudskega odbora 1952-1954, individualne in družinske kartoteke prebivalcev Vitanja, družinske kartoteke (1900-1941), živilske nakaznice 1945 -1948, fotokopije in izpiski iz literature, risbe in skice. Mape: Seznam registriranih rokodelskih obrti za čas 1946-1950, uradno gradivo, ki se nanaša na gozdarstvo – sečnja (prošnje, dovoljenja za sečnjo, za razvoz lesa), Stanovanjske zadeve (spisek plačane najemnine v letu 1952, seznam najemnikov leta 1952, 1953, Knjiga katastrskega popisa (v nem. jez., brez letnice), Parcelni seznam s popisom za obdobje med obema vojnama, knjiga kreditov trgovine Kuzman (1932-1936), izpolnjene anketne vprašalnice, izpiski iz kronike Vitanja, terenski zapisi (1977, 1978, rokopisno in tipkano).

Zbirka je nastala na podlagi raziskovalne naloge Etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva, ki je potekala na oddelku v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Arhivska škatla vsebuje posamezne številke časopisov, ki so izhajali v ZDA npr. Amerikanski Slovenec, Cleveland Ohio, Glas ADZ (Our Voice) Cleveland Ohio, Mladinski list, Chichago Illinois, Slovenski lovski vestnik za leto 1980/81, Toronto Canada, The Ethnic Connection, Sharon Pennsylvania, itd. Drobni tisk: vsebuje letake, in prospekte slovenskih društev in raznih prireditev.
Mapa  Južne Ameike vsebuje naslednje gradivo: Klemenčič Matjaž: Slovensko izseljenstvo: scenarij - osnutek za TV oddajo. Ljubljana 1982, 65 str. tipkopis (3 izvodi); fotokopija revije (brez naslovnice). Buenos Aires 1988, 18 str.; katalog Društvo Slovenska krajina na Avellanedi, Buenos Aires 1990, 5 str.; 1878 - 1978 centenario sociedad Yugoslava de Socorro Buenos aires 1978, 8 str.; Argentina, tipkopis migracij v Argentino, 7 str.; Ob 40-letnici ustanovitve slovenskega društva. Buenos Aires, 34 str.; 40 Anniversario. Buenos Aires 1965, 3. str. (bilten nepopoln) ob 40 letnici ustanovitve Ljudskega odra; 43 letnica Ljudskega odra. Buenos Aires 1968 (bilten nepopoln, fotokopija 8-12 str.); Seznam upokojencev, ki prejemajo pokojnino iz tujine. Ljubljana 1980. Računalniški izpis - za interno uporabo.

Literatura:
Ravnik Mojca, Etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 21, št. 1 (1981), str. 23, 19-20.
Ravnik Mojca, Etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.Glasnik Slovenskega etnološkega društva 22, št. 3 (1982), str. 62-64, 78-81.

Fototeka je zbirka fotografij, ki so bile zbrane v času projektov, raziskovalnih nalog. Fototeka šteje čez 20 000 fotografij in čez 1000 digitalnih fotografij.

Šteje čez 2000 enot črnobelih in barvnih diapozitivov.

Videoteka je zbirka filmov z etnološko vsebino. Video zapisi so nastali kot priloga diplomskim ali seminarskim nalogam, na etnoloških raziskovalnih taborih. Nekaj video zapisov pa je dokumentacija dobila v dar. Videoteka šteje 85 enot.

Audioteka je zbirka zvočnih zapisov (intervjuji), ki so nastali pri terenskem delu študentov v okviru Vaj in Seminarja iz folkloristike, ter Vaj pri predmetu Kultura in način življenja Slovencev – Rituali. Zbirka šteje preko 300 enot.

Kontakt

DOKUMENTACIJA IN ETNOLOŠKI INFORMACIJSKI LABORATORIJ
Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo
Zavetiška 5
1000 Ljubljana
T: + 386 (0)1 241 15 84

Urnik izposoje:
pon.– pet. od 10.00 - 13.00
 
Kontaktna oseba
Andraž Magajna, univ. dipl. etn. in kult. antrop. bibliotekar
E: andraz.magajna@ff.uni-lj.si

 

Sodelavke in sodelavci oddelka