Zgodovina oddelka
Etnologija oziroma kulturna antropologija ima v Sloveniji zgledno zgodovino.
Seminar za etnografijo so zasnovali že leta 1919, ob ustanovitvi ljubljanske univerze, in ga vključili v organizacijsko strukturo Filozofske fakultete. Redni študij »etnologije z etnografijo« se je začel v študijskem letu 1940/41. Predmetnik, ki ga je zasnoval prvi visokošolski učitelj etnologije/kulturne antropologije na Slovenskem prof. dr. Niko Zupanič, je bil izrazito antropološki. Katedro za etnologijo je leta 1957 prevzel prvi doktorand etnologije na Slovenskem, prof. dr. Vilko Novak, ki je sledil široki komparativni Zupaničevi zasnovi predmetnika in poleg obče etnologije posebej razvrstil še predmete s prikazi regionalne etnologije zunajevropskih in evropskih ljudstev. Posebno pozornost pa je seveda namenil tudi predstavitvi in prikazom slovanskih in slovenske ljudske kulture.
Pomemben del vseh predmetnikov od samega začetka študija etnologije (kulturne antropologije) na ljubljanski univerzi so terenske oz. »seminarske vaje« (tudi v obliki ekskurzij) in »počitniška praksa«, kot so jo imenovali v časih Vilka Novaka.
Novaku je sledil prof. dr. Slavko Kremenšek in na eni strani opustil ozko razumevanje ljudske kulture, ki so ga dotlej povezovali le s podeželjem, in začel preučevati delavsko in urbano kulturo, na drugi strani pa se je naslonil na izrazito historicistično metodološko paradigmo.
Do naslednjega večjega premika je prišlo v akademskem letu 1990/91, ko se je kulturna antropologija eksplicitno pojavila v imenu oddelka in smo kmalu zatem ob dotedanjem dvopredmetnem študiju uvedli tudi samostojni študij etnologije in kulturne antropologije. Od takrat lahko govorimo o novem razcvetu etnologije/kulturne antropologije – tako v kadrovskem kot problemskem smislu. Po nekaterih radikalnih epistemoloških rezih v devetdesetih letih lahko današnji program etnologije in kulturne antropologije primerjamo s katerimkoli podobnim univerzitetnim programom v Evropi in svetu.
