Reimagine ADM: Novo zamišljanje javnih vrednot v algoritemskih prihodnostih

Projekt "Reimagining Public Values in Algorithmic Futures" preučuje, kako se javne vrednote prepletajo z algoritmičnimi sistemi in prihodnostmi. Njegova novost je v uporabi antropoloških in socioloških perspektiv za preučevanje, kako se vrednote uporabljajo v konkretnih praksah, namesto v abstraktnem smislu. Cilj projekta je razviti metode in celovite okvire za raziskovanje vrednot v socio-tehničnih sistemih ter preučiti primere iz različnih področij, kot so zavarovalništvo, zdravstvena oskrba, energetika, mejna kontrola in aktivizem. Projekt financira konzorcij Collaboration of Humanities and Social Sciences in Europe (CHANSE), skupna pobuda 27 raziskovalnih organizacij iz 24 držav. 

Projekt združuje uveljavljene raziskovalne skupine z Univerze v Helsinkih, Univerze Južne Danske, Univerze v Ljubljani, Univerze v Linköpingu in Univerze KU Leuven. Vodja projekta je profesorica Minna Ruckenstein z Univerze v Helsinkih, ki koordinira delo treh sodelujočih laboratorijev. 

Projektna skupina:

• Minna Ruckenstein, PI, Finnish team

• David Moats, Finnish team

• Tuukka Lehtiniemi, Finnish team

• Antti Rannisto, Finnish team

• Dorthe Brogård Kristensen, PI, Danish team

• Perle Møhl, Danish team

• Alev Kuruoglu, Danish team

• Rajko Muršič, PI, Slovenian team

• Ajda Pretnar Žagar, Slovenian team

• Dan Podjed, Slovenian team

• Ine Van Hoyweghen, PI, Belgian team

• Maiju Tanninen, Belgian team

• Elisa Elhadj, Belgian team

• Julia Velkova, PI, Swedish team

• Maria Eidenskog, Swedish team

Projekt se je začel 1. oktobra 2022 in bo trajal do 30. septembra 2025. Prva faza bo raziskovalne narave, kjer bomo identificirali, katere vrednote se izražajo v algoritemskih sistemih ter kdo je nosilec vrednot. Osmislili bomo razmerja med vrednotami ter jih podkrepili z empiričnimi primeri. V drugi fazi se premaknemo od vprašanj, katere vrednote obstajajo, kdo in kdaj jih izraža, do vprašanj o uporabi vrednot v različnih lokalnih okoljih. Ta faza je podrobnejša in vzajemna, a kljub temu usmerjena v navskrižne primerjave in meta analize. Tretja faza gre od opisov praktične rabe vrednot do ukrepov in predlogov. Razvili bomo koncepte in metafore za razmišljanje o vrednotah in jih preizkusili z deležniki in sodelavci.

• Žagar, A. P., & Muršič, R. (2025). Sensory-digital explorations of urban ambiances. V Digital dreams and practices: Digital Humanities in Nordic and Baltic Countries (pp. 178). Estonian National Museum, Tartu, Estonia.

• Žagar, A. P., & Moats, D. (2025). Perspectives on AI in the British and Slovenian Parliament. Digital Humanities in the Nordic and Baltic Countries Publications, 7(1), 68-78. https://doi.org/10.5617/dhnbpub.12236.

• Žagar, A. P., & Podjed, D. (2023). Making Sense of Sensors. In An Anthropology of Futures and Technologies (pp. 105-121). Routledge.

• Moats, D., & Tseng, Y. S. (2023). Sorting a public? Using quali-quantitative methods to interrogate the role of algorithms in digital democracy platforms. Information, Communication & Society, 1-35.​ 

• Velkova, J. (2023). Retrofitting and ruining: Bunkered data centers in and out of time. new media & society, 25(2), 431-448.​ 

• Mayer, V., & Velkova, J. (2023). This site is a dead end? Employment uncertainties and labor in data centers.​ 

• Henriette L., Møhl, P., Kristensen, D. B., Svendsen, M. N., & Høyer, K. (2023). Making Sense of Sensors. In An Anthropology of Futures and Technologies (pp. 105-121). Routledge.​ 

Večdisciplinarna mednarodna raziskovalna ekipa izhaja iz svojih dosedanjih raziskav in izvaja primerjalne raziskave oblikovanja javnih vrednot na podlagi analize govorov poslancev v parlamentih izbranih evropskih držav. Ključna novost je v aktiviranju empiričnih pristopov k analizi vrednot.

S kritično obravnavo uporabe algoritemskih sistemov in ob preverjanju delovanja nekaterih tovrstnih avtomatiziranih sistemov v državni in javni upravi v nekaterih izbranih državah naj bi projektna skupina, ob upoštevanju analize javnih vrednot, vzpostavila model prepoznavanja (ne)varnosti pri uporabi določenih rešitev.