Socialni spomin

Predmet seznanja študente s procesi pomnjenja in pozabljanja v različnih kontekstih. S pomočjo analize ustrezne literature odgovarja na vprašanja, kako v različnih kulturnih in socialnih okoljih konstruirajo, ohranjajo, uporabljajo, zlorabljajo, transformirajo ter brišejo spomine. Študenti se spoznajo s temeljnimi koncepti, definicijami in razločevanji ter sovplivi med individualnim, kolektivnim oz. socialnim spominom. Prav tako spoznajo kompleksen odnos med preteklostjo in zgodovino(pisjem). Skozi analizo različnih gradiv, predmet prikaže različna prizorišča konstrukcije in transformacije spomina (naracije, spomeniki, rituali, imena ulic, simboli, glasba, film, pokrajina, šolski sistem, arhivi, internet, družbena omrežja itd.). Posebna pozornost je namenjena politiki spominjanja in pozabljanja. Ob spoznavanju vpliva različnih ideologij (zlasti nacionalizma) na spominske naracije predmet naslavlja tudi vprašanja heterogenosti spomina ter alternativnega spomina kot pomembne uporniške prakse.

Študenti spoznavajo sodobne etnografske analize, ki na specifičnih lokacijah obravanavajo aktualne teme povezane s pomnjenjem in pozabljanjem: spomin na nasilje in travmatične dogodke, utišanje, transgeneracijski prenos spomina, povezava med spominjanjem in načrtovanjem prihodnosti (upanjem), nostalgije, tehnološke inovacije in spominjanje, raba spomina za konstruiranje Drugega in pri identifikacijskih procesih, spomin in čustva itd.

Predmet študente seznanja z osnovimi koncepti, terminologijo in teorijami, ki omogočajo razumevanje kompleksnosti spominjanja v različnih okoljih ter izpostavljajo pomen spominov pri oblikovanju raznolikih imaginacij prihodnosti.

Connerton, P. 1989. How societies remember. Cambridge University Press. [COBISS.SI-ID-28583010]
Halbwachs, M. 1992. On Collective Memory. University of Chicago Press.
Jezernik, B. 2013. Nacionalizacija preteklosti. Ljubljana: Znanstvena založba FF. [COBISS.SI-ID 269928960]
Middleton, D. in D. Edwards, ur.. 1990. Collective Remembering. London: Sage. [COBISS.SI-ID 643927]
Verdery, K. 1999. The Political Lives of Dead Bodies: Reburial and Postsocialist Change. New York: Columbia University Press. [COBISS.SI-ID 916877]
Loewenthal, D. 1985. The Past Is a Foreign Country. Cambridge: Cambridge University Press. [COBISS.SI-ID 48259426]
Angé, O. in D. Berliner, ur. 2014. Anthropology and nostalgia. New York, Oxford: Berghahn. https://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=e000xww&AN=71416…
Todorova, M. ur., 2004, Balkan Identities. Nation and Memory. London: Hurst. [COBISS.SI-ID 9098061]
Jackson, M.. 2002. Politics of Storytelling. Violence, Transgression and Intersubjectivity. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, University of Copenhagen.
Jansen, S. 2002. “The Violence of Memories. Local Narratives of the Past after Ethnic Cleansing in Croatia”. Re- thinking History 6/1: 77–93. https://doi.org/10.1080/13642520110112128
Antze, P. in M. Lambek, ur. 1996. Tense Past. Cultural Essays in Trauma and Memory. New York: Routledge. [COBISS.SI-ID 9868130]
Petrović, T.. 2017. “Nostalgia for Industrial Labor in Socialist Yugoslavia or Why the Post-Socialist Affect Matters”. V: Nostalgia on the Move. Mitja Velikonja, ur. Beograd: The Museum of Yugoslavia, 14–29. [https://www.muzej-jugoslavije.org/wp-content/uploads/2018/01/Nostalgia-…]
Wertsch, J. V. 2002. Voices of Collective Remembering. Cambridge: Cambridge University Press. http://nukweb.nuk.uni-lj.si/login?url=https://search.ebscohost.com/logi…
Argenti, N. in K. Schramm, ur. 2010. Remembering Violence: Anthropological Perspectives on Intergenerational Transmission. New York, Oxford: Berghahn books. https://doi.org/10.1515/9781845459703-004