Osnove analitične filozofije

Izhodišče predmeta je obravnava različnih aspektov filozofske analize, kakor so se razvili v zgodovini filozofije – vidik zvajanja (regresija), vidik razstavljanja (dekompozicija), vidik preoblikovanja (transformacija) – s poudarkom na logično filozofski analizi zgodnje analitične tradicije. Temeljno vsebinsko področje predmeta je filozofija logike in filozofska logika. V tem okviru bo v okviru predmeta podana utemeljitev vsebine in obsega stavka, lastnih imen, predikatov. Tematizirani bodo pojmovni sklopi, ki se nanašajo na naslednje vsebine: eksistenca, opisi in identiteta, analitično/sintetično, nujnost/možnost, nominalizem/realizem. Na filozofski podlagi bo podana klasična (fregejansko-russellovsko) stavčna in predikatna logika, Wittgensteinova različica le-te ter razširitev klasične logike v aletično modalno logiko v leibnizovskem in kripkejanskem slogu ter deontično modalno logiko in analizo pogojnikov. Pri predmetu se bo študent spoznal z logicizmom, logičnim atomizmom, logičnim pozitivizmom, naturalizmom ter s semantiko in metafiziko možnih svetov.

Izbrana poglavja:
Michael Beaney, »Analysis«, geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy. https://plato.stanford.edu/entries/analysis/
Gottlob Frege, Osnove aritmetike in drugi spisi, Krtina, Ljubljana 2001. COBISS.SI-ID - 115777024
Bertrand Russell, Filozofija logičnega atomizma, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979. COBISS.SI-ID - 7890689
Ludwig Wittgenstein, Logično-filozofski traktat, LUD Šerpa, Ljubljana 2022. COBISS.SI-ID - 134099459
Saul Kripke, Imenovanje in nujnost, Krtina, Ljubljana 2000. COBISS.SI-ID - 106100736