Projekt: “Dokumentiranje koptske meniške dediščine”

Vodja projekta: Jan Ciglenečki

Ogrožena meniška dediščina in pobuda za njeno dokumentacijo 
Projekt “Dokumentiranje koptske meniške dediščine” (DCMH) poteka v sodelovanju med Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Inštitutom za meniške študije in kontemplativne znanosti. Začetki projekta segajo v obdobje med letoma 2018 in 2019, ko je Ameriški raziskovalni center v Egiptu (American Research Center in Egypt – ARCE) iz sklada “Antiquities Endowment Fund” namenil sredstva za projekt “Ogrožene puščavniške naselbine: dokumentiranje koptske dediščine v Srednjem Egiptu in Vzhodni puščavi”. V okviru tega projekta so bile opravljene topografske raziskave in nujna fotografska dokumentacija kritično ogroženih meniških naselbin na območju Srednjega Egipta in Vzhodne puščave.

Izhodišče za terensko delo je bila zbirka zapiskov francoskega duhovnika Mauricea Martina z naslovom “Monastères et sites monastiques d'Égypte”, ki jo je leta 2015 posthumno izdal Francoski inštitut za orientalno arheologijo (Institut Français d'Archéologie Orientale –  IFAO). Primarna naloga projektne ekipe je bila locirati, obiskati in fotografsko dokumentirati pri Maurice Martinu omenjena meniška najdišča, od katerih so mnoga danes slabo poznana, neustrezno dokumentirana in pogosto težko dostopna. Rezultat terenskega dela je poleg obsežne fotodokumentacije tudi najnovejša ocena stanja ohranjenosti posameznih meniških naselbin ter prepoznavanje neposrednih nevarnosti za njihove arheološke ostaline.

Že kmalu po začetku našega dokumentacijskega dela je postalo očitno, da so številne zgodovinsko pomembne meniške naselbine danes močno ogrožene. Na podlagi terenskih opažanj smo oblikovali tipologijo ogroženosti meniške dediščine, ki jo lahko razvrstimo v tri osnovne kategorije: a) škoda, ki nastaja zaradi ropanja in ilegalnih izkopov; b) uničevanje zaradi infrastrukturnih projektov in c) poškodbe, ki nastajajo zaradi neustreznega upravljanja s kulturno dediščino. Na osnovi izkušenj iz različnih delov Egipta lahko sklepamo, da kljub splošni revitalizaciji koptskega meništva, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, snovna dediščina egiptovskega meništva doživlja enega najtežjih obdobij v svoji zgodovini.

V številnih primerih naša prizadevanja za dokumentacijo meniških naselbin preprosto niso mogla slediti hitremu uničevanju, ki so ga v zadnjih letih povzročili različni dejavniki, od velikih investitorjev do lokalnih prebivalcev. Beduini, turisti, romarji in včasih celo samostanske skupnosti same prispevajo k temu trendu, pri čemer se pogosto ne zavedajo obsega škode, ki jo povzročajo. Neprestana grožnja arheološkim ostalinam predstavlja načrtno ropanje starin, ki je v zadnjih dveh desetletjih v porastu. Nedavne študije so pokazale, da so nezakonita izkopavanja tesno povezano z upadom turizma, saj to povzroča družbeno-gospodarsko nestabilnost, kar določen segment lokalnega prebivalstva, ki ga je prizadela revščina, prisili, da se zateče k ropanju starin. 

Koptska meniška dediščina je danes ogrožena zaradi številnih lokalnih in globalnih dejavnikov, zato je pomembno, da se nanje hitro in odločno odzovemo. Ker se zavedamo svoje vloge pri reševanju meniške dediščine v Egiptu, želimo dejavno prispevati k njemu ohranjanju z oblikovanjem obsežnega repozitorija fotografske dokumentacije. Na ta način želimo zagotoviti osnovno fotografsko dokumentacijo za čim več meniških spomenikov in vsaj tako ohraniti informacije o njih tudi za prihodnje rodove.

Fotografski arhiv DCMH
Egiptovsko meniško izročilo je skupna dediščina, ki pripada celotnemu človeštvu, in zahvaljujoč velikodušni podpori Ameriškega raziskovalnega centra v Egiptu smo imeli privilegij, da smo lahko aktivno prispevali k njenemu ohranjanju.  

Najpomembnejši rezultat naših dejavnosti v obdobju med letoma 2018 in 2019 so zbrani podatki. Po eni strani je v okviru projekta začel nastajati najobsežnejši arhiv visokokakovostnih fotografij meniške dediščine na področju Vzhodne puščave, ob obalah Rdečega morja in v delih Srednjega Egipta. Po drugi strani pa je projekt prispeval veliko novih informacij o arheološkem kontekstu številnih meniških najdišč, ki v preteklosti niso bila deležna podrobnejše dokumentacije. Oba omenjena vidika sta nepogrešljiva pri oceni obsega škode, ki so jo ta najdišča utrpela v zadnjih desetletjih, in predstavljata trdno osnovo za podrobnejše arheološke raziskave teh najdišč v prihodnosti. 

Po premoru, ki ga je povzročila pandemije Covid-19, in posledični skoraj dveletni prekinitvi terenskega dela v Egiptu se projekt od leta 2022 nadaljuje pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za meniške študije in kontemplativne znanosti. Fotografska dokumentacija meniške dediščine, ki je bila sprva omejena na področji Srednjega Egipta in Vzhodne puščave, vztrajno raste in se širi tudi na druga območja Egipta.

V sodelovanju z raziskovalci iz partnerskih institucij v Sloveniji (Laboratorijem za dediščinsko znanost na Univerzi v Ljubljani) in Egiptu (Univerza Ain Shams, Cairo University, Bibliotheca Alexandrina) ter z različnimi tujimi arheološkimi misijami, ki delujejo v regijah z bogato meniško dediščino, želimo v prihodnosti pridobiti osnovno fotografsko dokumentacijo za čim večje število meniških naselbin in podati oceno njihovega trenutnega stanja ohranjenosti oz. ogroženosti. Poleg sistematičnega zbiranja terenske fotografske dokumentacije, ki jo hranimo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, obstoječo zbirko primerjamo tudi s starimi fotografijami, ki so danes shranjene po razpršenih arhivih v Egiptu, Evropi in ZDA. Na ta način ugotavljamo obseg škode, ki jo je meniška dediščina v Egiptu utrpevala skozi zadnja obdobja. 

Konzorcij omenjenih partnerjev pod vodstvom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za meniške študije in kontemplativne znanosti bo iskal dodatna sredstva za izvedbo načrtovanih raziskovalnih in dokumentarnih dejavnosti doma in v Egiptu. Toplo vabimo ustanove in raziskovalce, ki jih zanima sodelovanje, da se nam pri dopolnjevanju fotografskega arhiva egiptovske meniške dediščine aktivno pridružijo.

Ekipa DCMH
dr. Jan Ciglenečki (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; Inštitut za meniške študije in kontemplativne znanosti, Slovenija), Docent za antično in srednjeveško filozofijo in raziskovalec na področju koptskih študij
dr. Abdelrazek Elnaggar (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Slovenija, in Univerza Ain Shams, Egipt), Znanstveni svetnik in strokovnjak za dediščinsko znanost 
dr. Atef M. Abdel-Hamid (Oddelek za geografijo Univerze v Kairu, Egipt), Redni profesor geografije in topograf
dr. Urška Furlan (American Research Center in Egypt, Egipt), Egiptologinja
Žiga Smolič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Slovenija), Zgodovinar in dokumentarist
Mateja Ravnik (Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Slovenija), Arheologinja in konservatorka

Študentska pomoč:
Tadeja Novak (Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti, Slovenija), Pomoč pri urejanju fotoarhiva