Nova pogodba o izmenjavi z univerzo Alberta Ludwiga v Freiburgu

Oddelek za klasično filologijo je sklenil novo pogodbo o izmenjavi z univerzo v Freiburgu. Univerzo Alberta Ludwiga v Freiburgu (Albert-Ludwigs-Universität Freiburg), javno raziskovalno univerzo s sedežem v deželi Baden-Württemberg, so že leta 1457 ustanovili Habsburžani kot drugo univerzo na svojem ozemlju, takoj za dunajsko. Kot je bilo za tisti čas značilno, je imela štiri fakultete – teologijo, pravo, medicino in filozofijo; pogoj za vpis na prve tri je bil uspešno opravljen študij na filozofski fakulteti in pridobljen naziv »baccalaureus artium«. V prvih desetletjih je bilo na univerzo vpisanih okrog 140 študentov.

Mednarodni značaj

Politični zemljevid se je v pol tisočletja močno spremenil in danes je Freiburg bolj kot po svojih habsburških koreninah znan kot ena najstarejših univerz v Nemčiji. Univerza ima dolgo tradicijo poučevanja humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved in uživa visok akademski renome tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Namesto prvotnih štirih jo sestavlja enajst fakultet. O njenem mednarodnem značaju priča dejstvo, da je poleg domačinov nanjo vpisana tudi množica študentov iz več kot 120 drugih držav, kar predstavlja skoraj petino vseh vpisanih.

V zadnjih letih je na njej vpisanih približno 25.000 študentov, ki jim predava približno 2600 profesorjev. Sam Freiburg ima približno 230.000 prebivalcev, univerza v pomembni meri določa značaj mesta in regije. Mesto sicer velja za slikovito, priljubljeno je zaradi bližine Schwarzwalda. Po meteoroloških statistikah je menda najbolj sončno od vseh nemških mest. Izstopa tudi po prizadevanju za zeleno politiko, recikliranje in ekološko čista prevozna sredstva.

Galerija alumnov

Z univerzo je povezana vrsta osebnosti, ki so zaznamovale zgodovino evropske humanistike. Iz prvega obdobja sta bila to denimo Johann Reuchlin in Erazem Rotterdamski, kasneje pa med drugim Edmund Husserl, Friedrich Hayek, Edith Stein, Max Weber, Martin Heidegger, Hannah Arendt, Konrad Adenauer, Rudolf Carnap, Herbert Marcuse in Hans-Georg Gadamer. V Freiburgu je študiralo tudi več kot dvajset nobelovcev. Seznam klasičnih filologov, ki so predavali v Freiburgu, je dolg; med njimi so bili na primer Richard Reitzenstein, Wolfgang Schadewaldt, Eduard Fraenkel in Manfred Fuhrmann.