Predavanje Monumenti parlanti: O spomenikih kot predmetih

Vljudno vabljeni na naslednje predavanje cikla predavanj Leta dediščine FF. 15. aprila 2025 bo na Filozofski fakulteti gostoval prof. dr. Marko Špikić s predavanjem Monumenti parlanti: O spomenikih kot predmetih. Predavanje bo ob 18.00 v predavalnici 18. Predavanje bo v angleškem jeziku.

Kot je razvidno iz Ciceronovih dialogov, so bili spomeniki zmožni vzpodbuditi afektivne reakcije in uporabo Simonidovega načina razmišljanja. Ko so prvi italijanski humanisti v 14. stoletju začeli zbirati, prepisovati in brati antične ostaline, so ti zapisi pomagali opazovalcem rimskih ruševin, da so zavržene, raztresene in neme fragmente preoblikovali v glasove davno umrlih prednikov. Lahko bi rekli, da so ti umetniško oblikovani in razdrobljeni fragmenti tako postali predmet novih dialogov med živimi in mrtvimi. Že v 15. stoletju so humanistični pisci te ostanke razvrščali glede na njihovo ohranjenost oziroma moč zgodovinskega in umetniškega izraza. To so nadaljevali antikvarji in restavratorji, ki so bili vse do časa Johanna Joachima Winckelmanna glavni interpreti in skrbniki antičnih spomenikov. V času Johna Ruskina je omenjeni dialog dobil novo razsežnost. Okrnjene umetniške oblike so dobile glas, ki je branil dostojanstvo njihovega staranja in preobrazbe. Predavanje bo predstavilo zgodovino teh dialogov, pisce, ki so jih spodbujali, in pomen historičnih pogledov na spomenike za njihovo današnje dojemanje in obravnavo.

Marko Špikić je leta 1999 diplomiral iz umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Zaposlen je kot redni profesor na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Ukvarja se z zgodovino in teorijo spomeniškega varstva v Evropi in na Hrvaškem od renesanse do danes, z zgodovino antikvarnih študij, s problemi arhitekturne rekonstrukcije v Evropi ter z ohranjanjem zgodovinskih mest od historizma do postmodernizma. Kot urednik in avtor je objavil šestnajst knjig in številne članke v znanstvenih revijah.

Od leta 2018 je podpredsednik hrvaškega društva umetnostnih zgodovinarjev (Društvo povjesničara umjetnosti Hrvatske). Med letoma 2011 in 2016 je bil predsednik hrvaškega združenja ICOMOS, med letoma 2017 in 2024 pa je opravljal funkcijo generalnega sekretarja. Od leta 2013 je član mednarodnega znanstvenega odbora ICOMOS Theophilos za teorijo in filozofijo konserviranja in restavriranja, med letoma 2018 in 2024 pa je opravljal funkcijo podpredsednika odbora. Od leta 2019 je član združenja za teorijo in poučevanje spomeniškega varstva s sedežem na Univerzi v Aachnu (Arbeitskreis Theorie und Lehre der Denkmalpflege).