Znanstveno-raziskovalno delo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo

Modre ženske: Verovanja in mreže žensk, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, v srednjeevropski vernakularni religiji (MSCA - Marie Sklodowska Curie Actions, DoH, GA no. 898740)

Na kulturo in vero v Srednji Evropi so močno vplivale politične in gospodarske spremembe, ki so se tam dogajale. V srednjeevropske družbe so prodrle nove religije in načela new age, ki so se pomešale s tradicionalnimi ljudskimi verovanji in prevladujočimi religijami ter ustvarile kompleksno versko kulturo. Ženske so bile v tem procesu bistvenega pomena, vendar se temu vidiku ni posvetila še nobena sistematična študija. Projekt WiseWomen bo raziskal vlogo žensk pri nastanku heterogene verske kulture v srednjeevropskih družbah. Osredotočil se bo na modre ženske in strokovnjakinje na področju magije, medicine in religije ter na posebne ženske figure v sodobnih mestnih in podeželskih družbah. V okviru projekta bo terensko delo potekalo v večetničnih in večverskih skupnostih na severu Hrvaške, jugozahodu Madžarske in v Sloveniji.

• Vloga članov: Mirjam Mencej (vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta: 162.040,32 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 162.040,32 EUR
• Trajanje: 2020 - 2023

SENSOTRA - Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020 (ERC‐2015‐AdG 694893)

Namen projekta je ustvariti novo razumevanje sprememb v odnosih med ljudmi in okoljem v treh evropskih mestih v določenem zgodovinskem obdobju, in sicer med 1950 in 2020. Z uvedbo nove transgeneracijske metodologije, etnografske "čutnobiografije", bo ponudil usmerjen pogled na kulturne transformacije čutnega. Raziskava je nujna: trenutno še vedno lahko etnografsko preučujemo ljudi, ki so bili rojeni v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja, torej so svoja zgodnja leta preživeli brez digitalnih tehnologij. Ta trenutek je idealen tudi za preučevanje generacij, rojenih neposredno v digitalnem svetu, kjer je treba mladim in starejšim omogočiti, da ohranijo večplasten odnos s svojim okoljem.  Trije raziskovalni sklopi projekta so: (1) transformacije v posredovanju čutnih izkušenj, (2) utelešeno spominjanje in čuti ter (3) čutne skupnosti. Te sklope bomo preučevali z raziskovalno strategijo, ki povezuje posameznike in skupine s širšimi družbenimi, kulturnimi in političnimi vprašanji v srednje velikih evropskih mestih Brighton (Združeno kraljestvo), Ljubljana (Slovenija) in Turku (Finska). Časovno in prostorsko tesno usmerjena dinamična etnografija omogoča preučevanje več načinov preteklega in sedanjega čutnega doživljanja. Projekt omogoča pomemben korak od prejšnjih metodologij k obsežnim, veččutnim, transgeneracijskim raziskavam, ki zagotavljajo pomemben vpogled v kulturo s trajnostno prihodnostjo.

• Vloga članov: Rajko Muršič (nacionalni vodja projekta), Blaž Bajič (podoktorski raziskovalec), Sandi Abram (doktorski raziskovalec)
• Vrednost celotnega projekta: 1.821.764,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta:  21.762,93 EUR
• Trajanje: 01. 01. 2017 - 31. 12. 2020 

DigiFREN - Digitalna estetizacija ranljivih okolij (CHANSE-657) 

DigiFREN je pionirski projekt, ki se etnografsko in primerjalno loteva estetizacije okolja (in okoljskih sprememb) v digitalizirani Evropi. Razširja uveljavljene metodološke strategije, kot je opazovanje z udeležbo, ter uvaja eksperimentalno metodo senzo-digitalne hoje. DigiFREN je zasnovan za preučevanje spreminjajočih se in vse pomembnejših odnosov med spreminjajočimi se kategorijami človeka, tehnologije in okolja. Raziskava bo to bo prispevala uvide, relevantne ne le za antropologijo, zgodovino, kulturne in senzorične študije, ampak tudi za kulturno geografijo, okoljsko estetiko in medijske študije, njene ugotovitve pa bodo prispevale k učinkovitejšemu upravljanju in zaščiti krhkih okolij. Zgodovinsko in etnografsko utemeljena raziskava se osredija na digitalno estetizacijo (znotraj) krhkih okolij, se pravi na to, kako digitalni mediji in tehnologija preoblikujejo percepcijo, senzibilnosti, pojmovanja in prakse. Raziskava poteka v Sloveniji, na Hrvaškem, Finskem, Norveškem in Poljskem ter tako upošteva kulturno in ekološko raznolikost Evrope. 

• Vloga članov: Blaž Bajič (vodilni raziskovalec in vodja projekta); Jaka Repič (raziskovalec), Rajko Muršič (raziskovalec), Sandi Abram (podoktorski raziskovalec), Ana Svetel (doktorska raziskovalka), Veronika Zavratnik (doktorska raziskovalka)
• Vrednost celotnega projekta: 1.117.314,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 279.648,00 EUR
• Trajanje:  01. 09. 2022 - 01. 09. 2025   

SoNAR - A Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance (H2020-SoNAR-Global-825671)

Zaradi porasta novih nalezljivih bolezni (EID) in protimikrobne odpornosti (AMR) v zadnjih 20 letih se je povečala potreba po boljšem preprečevanju in odzivanju. Projekt SoNAR-Global bo vzpostavil trajnostno mednarodno mrežo, ki bo pritegnila aktivno sodelovanje družboslovnih ved ter pospešila dopolnjevanje in sinergijo pri upravljanju preprečevanja in odzivanja na EID in AMR. Projekt vodijo družboslovci, specializirani za EID in AMR, njegov cilj pa je postati sestavni del odzivanja na izredne razmere. Projekt SoNAR-Global bo razvil platformo z odprtim dostopom, prilagodil, preizkusil in ocenil orodja za oceno ranljivosti in modele sodelovanja ter oblikoval in ocenil učne načrte za usposabljanje družboslovcev in akterjev, ki niso s področja družboslovja in jih zanima sodelovanje z njimi.

• Vloga članov: Uršula Lipovec Čebron (lokalna vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta:  4.306.347,50 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 108.337,50 EUR
• Trajanje:  01. 01. 2019 - 30. 06. 2022

REIMAGINE ADM: Reimagining public values in algorithmic futures (CHANSE 2022–2025)

Raziskovalni konzorcij REIMAGINE ADM preučuje, kako se javne vrednote prepletajo z algoritemskimi sistemi in prihodnostmi. Novost projekta je v tem, da mobilizira antropološke in sociološke perspektive, da bi preučil, kako se vrednote uporabljajo v praksah in ne abstraktno. Razvijamo metode in celovite okvire za raziskovanje vrednot v družbenotehničnih sistemih ter preučujemo primere, ki segajo od zavarovalništva, zdravstva in energetike do mejnega nadzora in aktivizma. Z osredotočanjem na ljudi, ki gradijo, spodbujajo in ocenjujejo algoritemske sisteme, projekt preučuje usklajevanja in napetosti, ki razkrivajo, kako se vrednote, vključno z učinkovitostjo, avtonomijo, solidarnostjo in odprtostjo, postavljajo na prvo mesto, se o njih pogajajo in jim oporekajo.

Raziskovanje je razdeljeno na tri sklope, in sicer na primere, metode in alternative. Z izrazom “collaboratory”, neologizmom, ki združuje laboratorij (laboratory) in sodelovanje (collaboration), poudarjamo eksperimentalno in participativno naravo našega dela, ki vključuje stalni dialog z deležniki.

• Vloga članov RP: Rajko Muršič (nacionalni vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta:  1.130.589,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 90.749,61 EUR
• Trajanje:  01. 10. 2022 - 01. 10. 2025

HAPPY: Qualitative research in Higher education teaching APProaches for sustainabilitY and well-being in Bhutan (ERASMUS+ 618793-EPP-1-2020-1-NL-EPPKA2-CBHE-JP)

Kvalitativne raziskovalne metode in podatki so bili prepoznani kot ključnega pomena pri oblikovanju na dokazih temelječih politik, ki obravnavajo družbene in razvojne izzive. Vendar pa obstaja razkorak med željo po kvalitativnih raziskovalnih podatkih ter pomanjkanjem znanja, veščin in tehnične infrastrukture za poučevanje kvalitativnih raziskovalnih metod. Projekt si zadaja dva glavna cilja, in sicer zagotavljanje učnih in učnih orodij, metodologij in pedagoških pristopov o kvalitativnih raziskovalnih metodah ter njihovo vključevanje na štirih fakultetah v Butanu na področju družboslovja in humanistike. Prav tako si prizadeva zagotavljati transverzalne kompetence študentom za izboljšanje njihove zaposljivosti na trgu dela.

• Vloga članov RP: Rajko Muršič (lokalni vodja projekta), Sandi Abram (podoktorski raziskovalec), Ana Svetel (podoktorska raziskovalka)
• Vrednost celotnega projekta:  946.993,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 48.392,00 EUR
• Trajanje:  2021-2024

AccessCULT: Innovative higher education teaching contents for achieving sustainable ACCESSibility of CULTural heritage for ALL (ERASMUS+ 2020-1-ES01-KA203-083220)

Cilj projekta AccessCULT je izboljšati dostopnost kulturne dediščine v Evropi z izmenjavo dobrih praks. Projekt bo razvil, izvajal, preizkušal in spodbujal inovativne multidisciplinarne učne vsebine, namenjene študentom kot bodočim strokovnjakom in obstoječim kulturnim delavcem. Konzorcij bo razvil in pilotno izvajal 6-mesečni visokošolski študijski program "Dostopna kulturna dediščina za vse" za študente, vpisane na ustrezne študijske programe, npr. muzeologijo, heritologijo, zgodovino, arheologijo, etnologijo, etnološko muzeologijo, umetnostno zgodovino, specialno izobraževanje, univerzalno oblikovanje itd. V okviru projekta bo pripravljen tudi kratek intenzivni spletni tečaj usposabljanja za obstoječe kulturne delavce. Ta bo zagotovil učno gradivo z lahko dostopnimi vsebinami in vajami v petih partnerskih jezikih (EN, ES, SI, LT, IT).

• Vloga članov RP: Alenka Bartulović (lokalna vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta:  250.244,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 35.930,00 EUR
• Trajanje:  2020-2023

CSI – CustomDigiTech: Creating social impact through customized digital teaching formats (ERASMUS+ 2020‐1‐DE01‐KA226‐HE‐005763)

Projekt Digital Social Impact navdihuje potencial tehnologije in digitalne pedagogike za ustvarjanje družbenega učinka. Kljub dokazani pomembnosti večjega družbenega udejstvovanja mehanizmi družbenega udejstvovanja v evropskih visokošolskih zavodih niso dobro razviti. Univerze imajo še vedno razmeroma več pisarn za prenos tehnologije kot pisarn za družbeno udejstvovanje. Posledično je poslovno udejstvovanje univerz še vedno prednostna naloga v primerjavi z oblikovanjem skupnosti ali sodelovanjem z nevladnimi organizacijami. To na koncu predstavlja oviro za družbeni učinek dejavnosti visokošolskih zavodov. Cilj projekta je raziskati in razviti visokokakovostne digitalne učne vire za visokošolske učitelje, ki bodo povečali družbeni vpliv visokošolskih zavodov v Evropi in širše.

• Vloga članov RP: Veronika Zavratnik (lokalna vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta:  287.194,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 50.181,00 EUR
• Trajanje:  2021-2023

J6-7173 - Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije (ARIS temeljni raziskovalni projekt)                             

V okviru raziskovalnega projekta Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije smo obravnavali procese dediščinjenja, produkcijo in spremembo dediščinskega statusa objektom, spomenikom, spomeniškim parkom/potem ali krajinam ter dediščinsko-razvojne usmeritve, predvsem v kontekstu komemoracije stoletnice prve svetovne vojne. Dediščina se glede na različne silnice ves čas spreminja, zato smo prepričani, da je govor o dediščini pravzaprav govor o kontekstih, v katerih se ta vzpostavlja, uporablja, razvija, selekcionira, ureja, osmišlja in dopolnjuje, a tudi zapostavlja, uničuje in včasih rekonstruira ter celo izumlja.

Fokus naših raziskav je bil osredotočen na spomenike, kraje spomina in poti (spominska obeležja, pokopališča, cerkve itd.), nastale med vojno ali so bili pozneje oblikovani kot spomin nanjo. Ugotavljali smo časovno dinamiko nastajanja, propadanja in promoviranja spomenikov ter njihove različne zgodovinske interpretacije, ki so predvsem v času po »hladni vojni« poleg spominske funkcije imele tudi funkcijo mednarodnega povezovanja v Evropi in turistično-ekonomsko funkcijo.

• Vloga članov RP: Božidar Jezernik (lokalni vodja projekta), Alenka Bartulović (raziskovalka), Jože Hudales (raziskovalec), Boštjan Kravanja (raziskovalec), Anja Moric (raziskovalka), Rajko Muršič (raziskovalec), Jaka Repič (raziskovalec), Peter Simonič (raziskovalec)
• Vrednost celotnega projekta:  313.917,87 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 175.162,05 EUR
• Trajanje:  1. 1. 2016 - 31. 12. 2018

J6-6846 - Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

Projekt posega na doslej slabo raziskano področje. S primerjalnim pristopom namerava ugotoviti, kakšni so bili vzorci komemorativnega slavljenja in kanonizacije nacionalnih pesnikov in drugih umetnikov v Evropi. Te vzorce, ki so se predvsem po letu 1840 v kontekstu kulturnega nacionalizma kot epidemični val širili po evropski celini, zajema s pomočjo razširjenega koncepta kanonizacije, ki poleg tekstovnih praks (kot so kritična izdaja, eksegeza, apropriacija, indoktrinacija ipd.) obsega tudi ritualne prakse, uporabo reliktov, oblikovanje mreže spomenikov, vlogo šolskih aparatov ipd. S tem lahko projekt te vzorce postavlja v kontekst vzpostavljanja novih zamišljenih skupnosti in njihovega (kolektivnega) kulturnega spomina. Na ta način skuša na novo ovrednotiti pomen kontinuiranega slavljenja reprezentativnih izbrancev pri formiranju evropskih narodov – zlasti t. i. manjših, pri katerih je bil poudarek na literaturi in jeziku izrazitejši. Na tej podlagi projekt namerava pokazati, da učinkovitost tega formiranja lažje razložimo, če ustrezno upoštevamo tiste elemente, ki nacionalna gibanja potiskajo v bližino religioznih praks. S pomočjo interdisciplinarnega in mednarodnega povezovanja literarne vede z drugimi disciplinami bo projekt trajno prispeval k poglabljanju razumevanja temeljnih struktur, ki še danes opredeljujejo medsebojne odnose in trenja sodobnih družb v Evropi.

• Vloga članov: Bojan Baskar (lokalni vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta: 227.834,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta:  61.147,08 EUR
• Trajanje: 1. 10. 2014 - 28. 2. 2018

J6-4610 - Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

V času pandemije covida-19 in drugih vzrokov fizične ali socialne izolacije v družbi ta projekt razvija nov pristop k antropološkim raziskavam, ki se sprašuje, kaj pomeni biti izoliran. Z etnografskimi raziskavami v izoliranih družbenih prostorih in zapuščenih krajinah projekt raziskuje, kako izolacija oblikuje izkušnje izoliranosti in praznine v urbanih in podeželskih območjih med posamezniki in skupnostmi v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega projekt raziskuje, kako različni načini izolacije oblikujejo izkušnje, vrednote in odnos do okolja in prihodnosti.

• Vloga članov: Rajko Muršič (lokalni vodja projekta), Peter Simonič (raziskovalec), Sandi Abram (raziskovalec)
• Vrednost celotnega projekta:  125.869,59 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 25.165,80 EUR
• Trajanje: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2025

J6-4612 - Teža preteklosti. Dediščina večkulturnega območja: primer Kočevske (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

Kočevska med slovenskimi pokrajinami izstopa zaradi svoje posebne, pogosto tragične, zgodovine. V 14. stoletju so Ortenburžani s svojih posestev z vzhodne Tirolske in s Koroške iz gospodarskih razlogov začeli na Kočevsko naseljevati svoje podložne kmete. Na Kočevskem se je zato oblikovalo zanimivo mešano jezikovno območje, ki je obstajalo 600 let. Dve kulturi – slovenska in nemška – sta tam sobivali do odselitve kočevskih Nemcev (Kočevarjev) v Nemški rajh v letih 1941/42 na podlagi sporazuma med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. V izpraznjene kočevarske vasi in domove so se po 2. svetovni vojni naselili novi priseljenci iz drugih slovenskih regij in jugoslovanskih republik. Kočevska tudi danes ostaja stičišče kultur. Poleg peščice Kočevarjev, ki se med vojno niso izselili, je na tem območju tradicionalno prisotna še romska skupnost in nekatere novodobne priseljenske skupnosti (Bošnjaki, Hrvati, Srbi). Poleg tega so tam do srede 50. let delovala tri delovna taborišča, kočevski gozdovi pa so postali prizorišče masovnega obračuna s političnimi nasprotniki. Težavna preteklost Kočevske je bila odrinjena na stran in pozabljena. A vendar tragični zgodovinski, med in po-vojni dogodki, in njihove posledice danes vplivajo na to, kako obe skupini - nekdanji in sedanji prebivalci - razumeta (skupno) kulturno dediščino.

• Vloga članov: Alenka Bartulović (lokalna vodja projekta), Jaka Repič (raziskovalec)
• Vrednost celotnega projekta: 125.869,59 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta:  16.033,05 EUR
• Trajanje: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2025

V6-1925 - Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Amerik (ARIS ciljni raziskovalni projekt)

Ciljno raziskovalni projekt poteka v času mednarodnega obeleževanja stote obletnice rojstva dr. Branislave Sušnik. Njegov cilj je ovrednotiti znanstveni prispevek slovenske raziskovalke k antropologiji in etnolingvistiki Južne Amerike in ga predstaviti slovenski strokovni in širši javnosti. Ciljno raziskovalni projekt je prvi projekt v Sloveniji, ki skuša v domačem strokovnem prostoru ovrednotiti njeno kompleksno znanstveno delo. Je interdisciplinarno zastavljen in pristopa k analizi dela in življenja dr. Sušnik z različnih zornih kotov: kot raziskovalke staroselskih kultur in jezikov, kot izseljenke in kot izjemne ženske. Zaradi temeljitejše umestitve njenega dela v zgodovinsko-kulturni kontekst, so vključene tudi primerjalne deskripcije in analize vloge drugih znanstvenikov in raziskovalcev slovenskega rodu v Južni Ameriki ter analiza zgodovinsko-političnih razmer v času po drugi svetovni vojni v Evropi in Južni Ameriki.

• Vloga članov: Jaka Repič (lokalni vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta: 15.000,00 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 3.000,00 EUR
• Trajanje: 1. 11. 2019 - 31. 10. 2020

J6-8254 - Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

Projekt je zasnovan kot sodelovalna in primerjalna čezmejna raziskava o nedavno ustanovljenih zavarovanih območjih – Krajinskem parku Goričko in Narodnem parku Őrség – ob slovensko-madžarski meji. Gre za območji, ki jih je na obrobju razvoj zaobšel, a sta zdaj obravnavani kot idilična pokrajina z bogato kulturno zgodovino in izjemno biološko raznovrstnostjo ter potencialom, da postaneta središče vzdržnega regionalnega razvoja. Slovenski in madžarski raziskovalci so etnografsko raziskali pomen obeh parkov ob meji, ki se je v preteklosti korenito spreminjala in je po pridružitvi obeh držav Evropski uniji in vključitvi v šengensko območje postala bolj odprta kakor kadarkoli prej. Raziskava je zajela vlogo obeh parkov v dnevnem življenju z vidika kulturnih praks in družbenih akterjev. Cilj predloženega projekta je etnografska raziskava tako družbenega življenja Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Őrség kot povezanega slovensko-madžarskega čezmejnega območja kot načinov, na katere meja vpliva na dnevno življenje v regiji.

• Vloga članov: Peter Simonič (lokalni vodja projekta), Jože Hudales (raziskovalec)
• Vrednost celotnega projekta: 320.900,56 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 26.391,00 EUR
• Trajanje: 1. 6. 2017 - 31. 5. 2020

J6-9365 - Glasba in politika v post-jugoslovanskem prostoru: k novi paradigmi političnosti glasbe na prelomu stoletij (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

Predlagani projekt bo razvil bolj poglobljen pristop razumevanju moči glasbe v politični mobilizaciji, participaciji in ustvarjanju političnih skupnosti. Projektna skupina se bo osredotočila na odnos med glasbo, občutki in afektom kot posebno močnim konceptualnim okvirjem za razumevanje zmožnosti glasbe in političnega delovanja danes. Projekt bo torej, skozi posebno kombinacijo teoretične in empirične raziskave, prispeval k temeljni rekonfiguraciji razumevanja idej o političnem delovanju v 21. stoletju prispeval. Osrednji cilj projekta je pokazati, kako intenziteta senzorične izkušnje kolektivnega poslušanja in izvajanja glasbe omogoča posameznikom in skupinam, da delujejo kot politični subjekti. Teoretično projekt temelji v tako imenovenem »afektivnem obratu«, ki se je pojavil v zadnjih dvajsetih letih kot najpomembnejše rastoče področje raziskovanja v številnih disciplinah, vključno s kulturno teorijo, filozofijo, politično teorijo, antropologijo in psihologijo.

• Vloga članov: Rajko Muršič (lokalni vodja projekta), Alenka Bartulović (raziskovalka)
• Vrednost celotnega projekta: 316.669,06 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 73.277,70 EUR
• Trajanje: 1. 7. 2018 - 30. 6. 2021

J6-1804 - Mladi podjetniki v času negotovosti in spodbujenega optimizma: etnološka študija podjetništva in etike mladih v sodobni Sloveniji (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

Šele pred kratkim so se v slovenskih medijih pojavile optimistične pripovedi o t. i. »mladih podjetnikih«, ki so z lastnimi idejami, znanji in zagnanostjo zmožni preživljati sebe in še koga. Mladi namreč pred zadnjo gospodarsko krizo (2008–2013) niso bili pripoznani kot samostojni subjekt podjetništva, ampak se je v ekonomiji govorilo predvsem o njihovem šolanju in možnostih zaposlitve, med krizo pa največ o visoki stopnji njihove brezposelnosti, neperspektivnosti delovnega trga in begu možganov. Izboljšanje gospodarskih kazalcev pa je zaznamovalo pospešeno ustvarjanje upanja, česar del je bilo tudi spodbujanje mladinskega podjetništva in pospešena raba oznake »mladi podjetnik«. Ti so predmet raziskave predloženega projekta.

• Vloga članov: Peter Simonič (lokalni vodja projekta), Boštjan Kravanja (raziskovalec)
• Vrednost celotnega projekta: 317.174,34 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 36.786,84 EUR
• Trajanje: 1. 7. 2019 - 30. 6. 2023

J6-5557 - Angažirana preteklost: socialnoantropološka analiza transformacij popularne glasbe na območju nekdanje Jugoslavije (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

Raziskovalna skupina se podaja v socialno in kulturno-antropološko, historično-antropološko in (etno)muzikološko raziskavo in premišljanje sodobnih kulturnih procesov na območju nekdanje Jugoslavije. Izhodiščno vprašanje je odnos med prevladujočim družbenim redom (in ideologijo), še posebej socializmom, in njegovimi kasnejšimi transformacijami v kapitalistični sistem, in razvojem popularne glasbe z vidika njenih robov. Na območju nekdanje Jugoslavije vznikajo številna sodelovanja med glasbeniki in glasbenimi organizatorji, obujanja določenih glasbenih izrazov z referenco na jugoslovansko preteklost in neformalne izmenjave dokumentiranih produktov in izkušenj te preteklosti prek socialnih omrežij, kar lahko vse analiziramo tudi kot iskanje odgovorov na krize sodobnosti. Eden izmed namenov predloženega projekta je namreč opazovanje tistih področij popularno-glasbene produkcije, ki se pojavljajo kot odgovor na sodobno družbeno-ekonomsko krizo. Te odgovore na sodobne izzive že v naslovu izpostavljamo kot »angažirano preteklost«.

• Vloga članov: Rajko Muršič (vodja projekta)
• Vrednost celotnega projekta: 301.755,39 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 158.712,14 EUR
• Trajanje: 1. 8. 2013 - 31. 7. 2016

J6-5558 - Junaki in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi (ARIS temeljni raziskovalni projekt)

Raziskovalni projekt tematizira vlogo izjemnih posameznikov v zgodovini oz. različnih časih in krajih, pri čemer se posebej posveča Sloveniji kot delu srednjeevropskega kulturnega prostora. Pri tem odgovarja na vprašanja, kdo, zakaj in kdaj (lahko) postane junak, kakšne so značilnosti junaške osebnosti ter zakaj ljudje sploh potrebujemo junake. Poleg tega bo projekt pojasnil, kakšne so razsežnosti spominjanja in pozabljanja, zamolčevanja in zabrisovanja junakov. Projekt ne obravnava le junakov, ki so s svojimi prelomnimi deli pomembno soustvarjali lokalne in nacionalne zgodovine, temveč tudi slavne posameznike, med njimi tudi takšne, ki so »vsebinsko prazni«, saj slovijo predvsem zaradi svoje slave, a imajo kljub temu pomembno vlogo pri ustvarjanju javnega in medijskega prostora. Z analizo dejavnosti slavnih osebnosti na različnih družbenih ravneh ugotavljamo, kakšno vlogo imajo takšni posamezniki v sodobnem svetu.

• Vloga članov: Božidar Jezernik (vodja projekta), Alenka Bartulović (raziskovalka), Božidar Jezernik (raziskovalec)
• Vrednost celotnega projekta: 301.755,39 EUR
• Vrednost slovenskega dela projekta: 84.857,16 EUR
• Trajanje: 1. 8. 2013 - 31. 7. 2016

Temeljni raziskovalni program

• Etnološke raziskave kulturnih znanj, praks in oblik socialnosti (2022–2027); vodja: Jaka Repič.
• Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu (2004–2008; 2009–2014; 2015–2020); vodja: Božidar Jezernik.

Mednarodni raziskovalni projekti

• DEAGENCY: The Roles of the Agency of the Dead in the Lives of Individuals in Contemporary Society (2023–2028); vodja: Mirjam Mencej.
• SONAR-CITIES: Social Science Participatory Research-Action for Preparedness in Risk Management for Disasters and Health Emergencies in Europe’s Cities (2024–2027); koordinatorica: Uršula Lipovec Čebron.
• DigiFREN: Digital Aestheticization of Fragile Environments (2022–2025); vodja: Blaž Bajič.
• HAPPY – Qualitative research in Higher education teaching APproaches for sustainability and well-being in Bhutan (2021–2024); koordinator: Rajko Muršič.
• ODOTHEKA – Exploring and Archiving Heritage Smells (2021–2023); sodelovanje: Mojca Ramšak.
• CSI: CustomDigiTeach: Creating social impact through customized digital text formats (2021–2023); koordinatorica: Veronika Zavratnik.
• AccessCULT: Innovative higher education teaching contents for achieving sustainable ACCESSibility of CULTural heritage for ALL (2020–2023); koordinatorica: Alenka Bartulović.
• Wise Women: Beliefs and Networks of Female Spiritual Figures in Central European Vernacular Religion (2020–2022); vodja/mentorica: Mirjam Mencej.
• Healthcare as a Public Space: Social Integration and Social Diversity in the Context of Access to Healthcare in Europe (2019–2022); sodeluje: Mojca Ramšak.
• SENSOTRA: Čutne transformacije in transgeneracijski odnosi v Evropi, 1950–2020 (2016–2021); koordinator: Rajko Muršič.
• Vernacular Religion on the Boundary of Eastern and Western Christianity: Continuity, Changes and Interactions (2016–2019); sodeluje: Mirjam Mencej.
• Cultural Animalistic: Literary, Folkloristic, Ethnological and Culture-Anthropological Perspectives (2008–2013); sodeluje: Mirjam Mencej.
• Archive and Catalogue of Portuguese Legends (2008–2010); sodeluje: Mirjam Mencej.
• RAMSES II: Réseau euro-méditerranéen des centres de rechershe en sciences humaines sur l’aire méditerranéenne (2006–2009); koordinator: Bojan Baskar.
• EUMON: EU-wide monitoring methods and systems of surveillance for species and habitats of Community interest (2004–2008); koordinator: Rajko Muršič. 

Bilateralni mednarodni projekti

• Antropološka raziskava ruralno-urbanih in urbano-ruralnih migracij v Centralni Evropi (2021–2023); vodja: Alenka Bartulović.
• National Borders and Social Boundaries in Europe: the case of Friuli (2018-2020); vodja: Bojan Baskar.
• Kulti nacionalnih pesnikov in njihova narodotvorna vloga na Vzhodnem Jadranu (2018–2020); vodja: Bojan Baskar.
• Slovenstvo skozi zgodovino in sedanjost v obmejnih krajih Istre in Kvarnerja (2019–2020); koordinatorica: Anja Moric.
• Sodobne oblike postsocialistične samoartikulacije: potrošnja, verovanja in domovanja (2018–2019); vodja: Mirjam Mencej.
• Vojna kot prelom v vrednotenju preteklih in sodobnih izkušenj (2016–2017); vodja: Mateja Habinc.
• Umetnost v diaspori: antropološka raziskava ustvarjalnosti med Slovenci v Argentini in med povratnimi migranti (2015–2017); vodja: Jaka Repič.
• Transformacije popularne glasbe po razpadu SFR Jugoslavije: povratne zveze med Bosno in Hercegovino in Slovenijo (2014–2015); vodja: Rajko Muršič.
• Vzorci in dileme kulturnih identitet »med Evropo in Azijo«. Etnografske analize in primerjave predstavljanja prostora v Makedoniji in Sloveniji (2010–2011); vodja: Zmago Šmitek.
• Kulturna dediščina in evropske integracije (2008–2009); vodja: Rajko Muršič.
• Antropološka analiza odnosa prebivalcev Evropske unije do klimatskih sprememb in obnovljivih virov energije (2007); vodja: Rajko Muršič.
• Etnografija modernizacije (2005–2006); vodja: Rajko Muršič.
• Koncept časa in prostora pri južnih Slovanih (2004-2005); vodja: Mirjam Mencej.
• Raba in izraba tradicije (2001–2003); vodja: Božidar Jezernik.
• Tradicijska kultura ob Sotli in kmečki turizem (2002–2002); vodja: Božidar Jezernik.
• Tradicijska kultura v Sloveniji in Makedoniji (2000–2003); vodja: Božidar Jezernik.

Temeljni raziskovalni projekti (ARIS/ARRS)

• Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije (2021–2024); sodeluje: Rajko Muršič.
• Mladi podjetniki v času negotovosti in spodbujenega optimizma (2019–2022); koordinator: Peter Simonič.
• Glasba in politika v post-jugoslovanskem prostoru: k novi paradigmi političnosti glasbe na prelomu stoletij (2018–2021); koordinator: Rajko Muršič.
• Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturna dinamika po letu 1991 (2017–2020); koordinatorica: Alenka Bartulović.
• Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji: Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja (2017–2020); koordinator: Peter Simonič.
• Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije (2016–2018); vodja: Božidar Jezernik.
• Angažirana preteklost: socialnoantropološka analiza transformacij popularne glasbe na območju nekdanje Jugoslavije (2013–2016); vodja: Rajko Muršič.
• Junaki in slavne osebnosti v Sloveniji in Srednji Evropi (2013–2016); vodja: Božidar Jezernik.
• Strategije razvoja na sodobnih družinskih kmetijah (2011–2014);vodja: Bojan Baskar.
• Prazniki in oblikovanje nacionalne skupnosti na Slovenskem (2011–2014); vodja: Božidar Jezernik.
• Festivali skozi pogled kulturne antropologije: vloga novih festivalov pri ustvarjanju lokalnosti (2010–2012);vodja: Miha Kozorog.
• Primerjalna analiza slovenske antropologije v evropskem raziskovalnem prostoru: preteklost, sedanjost in prihodnost (2009–2012); vodja: Rajko Muršič.
• Primerjalna analiza konstruiranja in redefiniranja prostorskih konceptov v procesih slovenske integracije v nadnacionalne okvire (2008–2011); vodja: Mirjam Mencej.
• Državne in kulturne meje v jugovzhodni Evropi: Integracija ekspertnega znanja in revizija politik odpravljanja konfliktov (2007–2010); vodja: Bojan Baskar.
• Etnološke raziskave slovenskih in drugih kultur (2001–2003);vodja: Zmago Šmitek.
• Leksikon etnologije Slovencev (2001–2003);vodja: Mojca Ramšak.
• Etnološke raziskave Slovencev (1996–2000); vodja: Janez Bogataj.
• Multikulturne raziskave (1996–2000);vodja: Zmago Šmitek.

Aplikativni, razvojni in drugi projekti

• COMMHERITOUR: Community-based models for the sustainable valorization of crafts in the field of cultural heritage in order to improve the economic and tourism performance of remote areas of the Danube region (2024–2026); vodja: Veronika Zavratnik.
• B-Air – Ustvarjanje zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine (2021–2023); koordinator: Rajko Muršič.
• Primerjalni pregled normativne ureditve področja rokodelstva v izbranih državah EU (2021–2022); vodje: Mateja Habinc, Neža Čebron Lipovec in Veronika Zavratnik.
• SoNAR-Global (A Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance) - COVID-19: Vulnerability Assessment and Community Engagement (2020–2022); koordinatorica: Uršula Lipovec Čebron.
• Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem (2016–2018); vodja: Uršula Lipovec Čebron.
• Analiza razvoja in potencialov nevladja mladinskega polja (2011–2012); vodja: Rajko Muršič.
• Razširitev enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem – DEDI II (2009–2010); koordinator: Božidar Jezernik.
• Z jeziki umetnosti po zakladnici kulturne dediščine (2007–2008); vodja: Lea Kužnik.
• Primerjalna analiza in primeri dobre prakse glede urejanja romske kulturne problematike v evropskih državah (2006–2007); vodja: Jaka Repič.
• Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v občini Žalec (2007–2008); vodja: Jože Hudales
• Tečaj o spoznavanju kulture, zgodovine in ustavne ureditve Republike Slovenije za prosilce za azil (2006).
• Raziskava Benigarjeve rokopisne zbirke v Neuquenu (Argentina) (2005); koordinatorica: Uršula Lipovec Čebron.
• Razvojno partnerstvo za področje poklicne in socialne integracije prosilcev za azil (Equal) (2004–2007).