Dodatne informacije o programu KREOL

KREOL – Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi (magistrski študijski program 2. stopnje): skupni, evropski študijski program

KREOL (v angleščini: CREOLE) je prvi skupni evropski magistrski program na področju socialne in kulturne antropologije, ki poteka v konzorciju sedmih univerz. 

Program povezuje vodilne antropološke oddelke v Evropi in vam omogoča poglobljeno razumevanje povezav med lokalnimi življenjskimi svetovi ter transnacionalnimi in globalnimi procesi – z močnim poudarkom na terenskem delu, mednarodnih mobilnostih in skupnem mentorstvu.

Temeljni cilj programa KREOL je posredovanje nadstandardnih sodobnih znanj z razvejanega področja socialne in kulturne antropologije ter etnologije tako slovenskim kot tudi ostalim evropskim in neevropskim študentom. Program vodijo sodelavci najbolj kakovostnih evropskih antropoloških in etnoloških univerzitetnih oddelkov, ki svoje pedagoško delo povezujejo s temeljnim in aplikativnim raziskovalnim delom tako v nacionalnem kot mednarodnem okviru.

Program narekuje obvezno študijsko izmenjavo na eni izmed partnerskih univerz. Poleg tega boste kolegice in kolege iz evropskega konzorcija spoznali na vsakoletni poletni šoli, ki vsakič poteka v drugem izmed sedmih mest (tj. Dunaj, Lyon, Maynooth, Barcelona, Bern, Poznan in Ljubljana).

Kaj se naučite (strokovne kompetence)

• Napredne kvalitativne metode: opazovanje z (so)udeležbo; poglobljeni, biografski intervju; fokusne skupine; etnografsko pisanje; večprizoriščna in primerjalna etnografija.
• Vizualne in zvočne prakse: etnografski film/fotografija, participatorni video, foto- in zvočna elicitacija; predstavitev rezultatov v razstavnih in digitalnih formatih.
• Digitalna etnografija in terensko delo v transnacionalnih okoljih
• Tematska specializacija: nove identitete; materialna kultura in potrošništvo; vizualna in popularna kultura – povezano z izbirnimi moduli in poletno šolo konzorcija.
• Projektno delo in prenos v prakso: načrtovanje, izvedba in evalvacija raziskovalnih/razvojnih projektov; sodelovanje z muzeji, kulturnimi in mestnimi institucijami.
• Jezikovne kompetence in interkulturne zmožnosti: delo v mednarodnih skupinah, predavanja in delo v angleščini in po potrebi v jezikih partnerskih okolij.
• Večja zaposlitvena prehodnost v EU: KREOL ti daje profil, ki združuje terensko-analitične metode, tematsko specializacijo in izkušnjo transnacionalnih okvirov.

Zaposlitvene poti

Diplomantke in diplomanti se zaposlujejo v:

• Znanstveno-raziskovalnih in pedagoških ustanovah;
• Kulturnih institucijah in spomeniškovarstvenih organizacijah;
• Državni upravi in evropskih institucijah (npr. kot svetovalci za zunanjo politiko, manjšine, migracije in azil);
• Novinarstvu in medijih;
• Javnem in zasebnem sektorju (vključno s pravosodjem);
• Medkulturnem posredovanju, religijskih in migracijskih programih;
• Urbanizmu in prostorskem razvoju;
• Založništvu, turizmu in kulturnem menedžmentu;
• Mednarodnih razvojnih projektih ter mednarodnem gospodarstvu, kjer je prednost poglobljeno poznavanje jezikovnih in kulturnih posebnosti evropskih držav.

Študij vam odpre možnost za nadaljevanje na doktorski stopnji, ali pa omogoči zaposlovanje v enakem obsegu kot na študiju Etnologija in kulturna antropologija, a se vam bistveno izboljša možnosti iskanja zaposlitve izven Slovenije – predvsem v evropskih državah.

Kako poteka študij

• Študij traja 2 leti (4 semestre; 120 ECTS).
• Jedro tvorijo obvezni metodološki moduli, dva tematska modula in Erasmus modul (glej spodaj).  
• Predmeti potekajo pretežno v angleščini (ter po potrebi tudi v lokalnih jezikih partnerskih institucij).
• Študij poteka tako, da študirate eno leto na domači univerzi, dva semestra pa na partnerskih oddelkih. Mobilnost študentov temelji na programu Erasmus+.
• Magistrsko delo pripravite pod skupnim somentorstvom profesorjev z matične in gostiteljske institucije. Program zaključite z magistrskim delom in javnim zagovorom na matični univerzi, ki izda tudi skupno diplomo.

Tematski moduli

V programu izbirate med tremi tematskimi moduli (vsak 15 ETCS): Nove identitete, Materialna kultura in potrošništvo ter Vizualna in popularna kultura. V okviru slednjih boste poglabljali znanje o novih identitetah, materialni kulturi in potrošništvu ter o vizualni in popularni kulturi. To so stebri in skupne točke sodobnih usmeritev na vseh oddelkih, na katerih delujejo nekateri vodilni evropski socialni/kulturni antropologi in antropologinje na omenjenih področjih.

• Prvi semester: poslušate obvezni metodološki in regionalno-tematski modul. V metodološkem modulu pridobite temeljna znanja o načinih življenja in utrdite obvladovanje metod znanstvenoraziskovalnega analitičnega dela. Pri regionalno-tematskemu modulu se seznanite z regionalnimi specifikami, ki jih lahko ob nadaljnjem študiju aplicirate tudi na širši evropski kontekst.
• Drugi in tretji semester:  izberete dva izmed treh ponujenih modulov (tj. Nove identitete, Materialna kultura in potrošništvo ter Vizualna in popularna kultura). Poleg tega poslušate še izbirna predavanja gostujočih predavateljev partnerskih univerz in se udeležite intenzivnega programa (tj. poletne šole), na katerem se zberejo vsi študirajoči na partnerskih univerzah in predstavniki ter predstavnice celotnega konzorcij programa.
• Zadnji semester: izvajate raziskovalno delo pod vodstvom dveh izkušenih mentorjev in pripravite magistrsko delo.

Običajna struktura predmetnika

• Splošni modul – Znanstvene metode (15 ECTS)
• Splošni modul – Teorija, zgodovina in metode v socialni/kulturni antropologiji (15 ECTS)
• Tematska modula 1 in 2 (vsak po 15 ECTS) – izbirate med:
  • Nove identitete (teme: kulturna raznolikost, transnacionalnost, postkolonializem, nacionalizem, multikulturalizem, medkulturnost, migracije, etničnosti, spol in spolnosti, globalne mreže in lokalnost, univerzalne človekove pravice).
  • Materialna kultura in potrošništvo (teme: materialna kultura in družbena reprezentacija, muzej kot prostor zbiranja materialnega gradiva, prispevek muzejev k raziskavam socialne in kulturne antropologije, vidiki zbiranja in razstavljanja materialne kulture, prostorski koncepti, regionalnost, globalno potrošništvo in multikulturnost).
  • Vizualna in popularna kultura (teme: procesi globalizacije, pomen vizualnih podob v vsakdanjem življenju, vizualna antropologija – filmi in fotografsko gradivo, dokumentarna filmska produkcija – metode in tehnike snemanja ter obdelave gradiva, popularna kultura v sodobnem svetu, telo in gibanje).
• Erasmus modul (15 ECTS) + Intenzivni program (poletna šola, 10 ECTS) + dve predavanji gostujočih učiteljev oz. učiteljic (2,5 + 2,5 ECTS).
• Terenska modula I–II (npr. terensko poročilo; kolokvij/seminar).
• Magistrsko delo (20 ECTS) + magistrski izpit (5 ECTS).

Partnerske institucije v konzorciju (poleg UL)

• Avstrija, Univerza na Dunaju (Universität Wien), Oddelek za socialno in kulturno antropologijo (Institut für Kultur- und Sozialanthropologie).
• Francija, Univerza Lumière Lyon II (Université Lumière Lyon II), Fakulteta za antropologijo in sociologijo, Oddelek za antropologijo.
• Irska, Irska nacionalna univerza Maynooth (National University of Ireland – Maynooth), Oddelek za socialno antropologijo (Department of Social Anthropology).
• Španija, Avtonomna univerza Barcelona (Universitat Autònoma de Barcelona), Oddelek za socialno in kulturno antorpologijo (Departamento de Antropología Social y Cultural)
• Švica, Univerza v Bernu (Universität Bern), Oddelek za socialno antropologijo (Department of Social Anthropology).
• Poljska, Univerza Adama Mickiewicza, Poznan (Adam Mickiewicz University in Poznan), Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (Department of Ethnology and Cultural Anthropology).

Skupna spletna strani programa KREOL - Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi.

Strokovni naziv in diplomska listina

• magistrica socialne in kulturne antropologije (mag. soc. in kult. antrop.).
• magister  socialne in kulturne antropologije (mag. soc. in kult. antrop.).

Diplomsko listino izda matična univerza v skladu z nacionalno zakonodajo. Na Univerzi v Ljubljani je naveden zgornji naziv, konzorcij pa doda skupno diplomo, ki spremlja nacionalno diplomo in je del priloge k diplomi.