Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Informativni dan 2026: Etnologija in kulturna antropologija
Pridi, vprašaj in spoznaj študij etnologije in kulturne antropologije iz prve roke!
Pridi, vprašaj in spoznaj študij etnologije in kulturne antropologije iz prve roke!
Petek, 13. 2. 202
Z vami bomo: (seznam sledi)
Kultura in dediščina • raziskovalni inštituti • javna uprava • nevladne organizacije • migracije • turizem in kulturni menedžment • medkulturna mediacija • uporabne raziskave občinstev in trgov • mediji in ustvarjalne industrije • skrbstveni, zdravstveni in skupnostni programi.
Lana Čop, vodja projektov v Svetu Evrope in Evropskem mladinskem forumu: »Ukvarja se z vodenjem in organizacijo projektov v Svetu Evrope v Strasbourgu ter delom na evropskih mladinskih projektih in politikah v Evropskem mladinskem forumu v Bruslju.«
Dr. Sabina Cveček, podoktorska raziskovalka na Avstrijskem arheološkem inštitutu na Dunaju: »Preučuje arheološke vire s kulturno-antropoloških vidikov.«
Dr. Sabina Cveček, podoktorska raziskovalka na Avstrijskem arheološkem inštitutu na Dunaju: »Preučuje arheološke vire s kulturno-antropoloških vidikov.«
Marija Demšar, vodja projektov v Rokodelskem centru DUO Škofja Loka (Razvojna agencija Sora): »Že tekom študija me je najbolj zanimala aplikativnost etnologije in to, kako kulturno dediščino približati ljudem.«
Aleš Krhin, kustos in restavrator v prodajni galeriji perzijskih preprog v Ljubljani: »Zanima ga perzijska kultura, predvsem razvoj izdelovanja preprog skozi čas in pomen simbolov (talismanov) v njih.«
Dr. Daša Ličen, raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU: »Trenutno izvaja podoktorski projekt z naslovom Za zveri, proti divjakom: k dolgi zgodovini gibanja za pravice živali.«
Špela Smolej Milat, kustodinja za etnologijo v Gornjesavskem muzeju Jesenice: »Ravno muzej se mi je takrat zdel zadnja izbira, predvsem zaradi predsodka, da so muzeji dolgočasni, a sem spoznala, da je delo v muzeju vse prej kot enolično.«
Sebastjan Weber, kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje: »Naj nadaljujem, da sem leta 2008 diplomiral in še istega leta dobil svojo prvo in doslej edino zaposlitev v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer sem zaposlen še danes.«
Podjetja
Kultura in dediščina:
Raziskovalni inštituti:
Turizem in kulturni menedžment:
Javna uprava:
Nevladne organizacije:
Mediji in ustvarjalne industrije :
Skrbstveni, zdravstveni in skupnostni programi:
Imate dodatna vprašanja?
Pišite nam neposredno na Oddelek. 📨 eika@ff.uni-lj.si
Etnologija in kulturna antropologija je veda o človeku, kulturah in družbah. Povezuje teorijo s terenskim delom doma in v tujini ter primerjalno razume vsakdanje prakse, skupnosti in spremembe. Na Oddelku je terensko delo oz. etnografsko raziskovanje z ljudmi (v fizičnih in virtualnih skupnostih) ena izmed najprepoznavnejših značilnosti študija.
Raziskujemo ljudi in različna okolja, a tudi “neljudi” (živali, rastline, ipd.). Načrtujemo ter izvajamo terenske projekte oz. raziskave, analiziramo različne vrste podatkov in rezultate predstavljamo javnosti. Naše delo poteka v sodelovanju z različnimi ustanovami in skupnostmi.
Med drugim smo raziskovali vplivneže, staroselske skupnosti, glasbenike, migrante, turiste, mestne prebivalce, prosilce za azil, ulične umetnike, romske glasbenike, mladinske delavce, slovensko diasporo, verske skupine, športnike, dediščinske akterje, podjetnike, družinske kmetije, politike, zdravstvene delavce, itd.
V programu Oddelka redno predstavljamo naše raziskovalne rezultate skozi pedagoški proces in vabimo goste različnih strokovnih profilov (glej gostujoče osebe na Šmitkovih večerih). Metodološka usposobljenost in spodobnost kritičnega mišljenja sta ključni kompetenci našega dela.
V muzejih in kulturnih ustanovah, raziskovalnih organizacijah, javnem sektorju in lokalnih skupnostih, nevladnih organizacijah, turizmu in kulturnem menedžmentu, medijih in ustvarjalnih industrijah ter pri uporabnih raziskavah.
Na Oddelku potekajo vsako leto v treh korakih: priprava (vprašanja, metode, etika), teren (opazovanje, intervju, sodelovanje z lokalnimi akterji, npr. muzeji) ter analiza in predstavitev.
Vsekakor! Filozofska fakulteta omogoča številne študijske izmenjave in prakse v okviru Erasmus+ (in drugih shem). Na vsaki stopnji lahko praviloma izkoristite do 12 mesecev mobilnosti. Priznavanje ECTS (to so kreditne točke za vsak opravljen predmet po evropskem prenosnem kreditnem sistemu) ureja Mednarodna pisarna FF.
1.) Ali je bila v zadnjih letih omejitev za vpis na prvostopenjski program?
V zadnjih letih na eno in dvopredmetni smeri nismo imeli omejitve vpisa v prvem prijavnem roku.
https://www.uni-lj.si/programi/etnologija-in-kulturna-antropologija
2.) Kakšen je predmetnik na eno in dvopredmetni smeri?
Predmetnika eno in dvopredmetne smeri si lahko ogledate na spletni strani oddelka ali v predstavitveni brošuri. Pred dvema letoma smo prenovili program, da ponujamo večjo raznolikost in na predmet študentov povečali možnost izbire
3.) Ali lahko po končani prvi stopnji nadaljujemo študij na drugih programih znotraj ali izven Filozofske fakultete?
Priporočamo nadaljevanje študija na našem Oddelku, na rednem programu (eno ali dvopredmetna smer) ali mednarodnem programu Kreol. V kolikor bi želeli nadaljevati študij drugje, se morate glede pogojev za vpis, pozanimati direktno na oddelku/fakulteti, kamor se vpisujete.
4.) Kakšni so pogoji za vpis na program?
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Etnologija in kulturna antropologija se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli programu srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-tka že opravil/-a pri poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program;
d) kdor je uspešno zaključil enakovreden študij v tujini.
5.) Ali je pri lektoratih iz nemškega ali italijanskega jezika potrebno predznanje?
Predznanje ni potrebno, ker je izvedba načrtovana za popolne začetnike. Priporočamo izbiro jezika, ki ga v srednji šoli niste opravljali, da dodatno nadgradite svoje znanje.
6.) Ali je možno oddati prošnjo za poseben status?
Da, oddaja prošnje je možna. Prošnja s potrebnimi dokazili se odda v ŠIS (študentski informacijski sistem) po vpisu, in sicer v določenih rokih, ki so odvisni od vrste prošnje. Vse informacije glede oddaje prošenj in rokih najdete na spletnih straneh FF UL (https://www.ff.uni-lj.si/studij/dodiplomski-studij-1-stopnja /navodila - postopki - zavihek Oddaja prošenj).
7. Kako študentje dvopredmetnih smeri usklajujejo predmetnik na obeh smereh ?
Oddelek je na Zavetiški 5, to je približno 15 minut hoje od glavne stavbe Filozofske fakultete. Ker je na FF veliko različnih programov, se dogaja, da prihaja do prekrivanja v urnikih. Ker predavanja niso obvezna, si izberete ena od predavanj, ki se prekrivajo. Če se prekrivajo vaje, ki so obvezne, se dogovorite neposredno z izvajalcem, izvajalko vaj. Vaje so pogosto ob petkih in v sklopih, običajno je takrat manj prekrivanj. Dvopredmetnih študentov je več kot enopredmetni in vedno najdemo rešitev.
8. Ali imajo študentje kakšen svoj prostor?
Da, študente imajo svoj prostor, ki so ga poimenovali Zavetišče. Tam si je možno skuhati čaj, kavo ali pogreti kosilo, na voljo je miza in kavč. Za študij je v času uradnih ur na voljo tudi knjižnica, kadar so prazne pa tudi učilnice.
9.) Kakšne so možnosti študija v tujini oziroma glede Erasmus izmenjav?
Študij v tujini za en ali dva semestra je mogoč na vsaki stopnji študija. Poteka v okviru ERASMUS + izmenjav in drugih oblik mednarodnega sodelovanja. Študentje in študentke lahko gredo na izmenjava v skoraj vse države v Evropski uniji (Portugalska, Češka, Estonija, Avstrija, Poljska, Nemčija, Španija, Hrvaška, Grčija…), pa tudi v Turčijo ter v države na Balkanu (Srbija, Bosna, Kosovo, Albanija) in na drugih kontinentih (Argentina, Brazilija, Maroko, Tanzanija, Etiopija…). Več na: https://etnologija.ff.uni-lj.si/mednarodno-sodelovanje-na-oddelku-za-etnologijo-kulturno-antropologijo. Na magistrski stopnji je možno nadaljevati študij tudi na mednarodnem skupnem programu socialne in kulturne antropologije Kreol: Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi, ki ga izvajamo še s šestimi evropskimi univerzami.
10.) Ali predvideva študij terensko delo in prakso?
Terensko delo in praksa sta sestavna dela študijskega programa etnologije in kulturne antropologije tako na 1. kot 2. stopnji študija. Terensko delo tako v Sloveniji kot izven nje poteka v okviru posameznih vaj. Študentje na vajah so pogosto vključeni v večje raziskovalne ali aplikativne projekte. Prakso v obsegu 30 ur pa v okviru posameznih institucij, delovnih taborov in drugih oblik opravljajo študenti samostojnega študijskega programa od 1. letnika, medtem ko jo imajo študenti dvopredmetnega študija v istem obsegu od 2. letnika naprej.
Osvetlitve delovnega mesta za en dan
Osvetlitev delovnega mesta za en dan: Matej Mali
Osvetlitev delovnega mesta za en dan: Polona Zabert
Predstavitveni video oddelka
➡️ TikTok
➡️ Instagram
➡️ Facebook
➡️ Youtube
💡Študentska revija etnologije in kulturne antropologije ŠREKA
💡 Podkast Moj sosed skos filozofira
OEKA je osrednja izobraževalno-raziskovalna ustanova na področju etnoloških in antropoloških znanosti. Študentkam in študentom ponuja znanja o načinih življenja, kulturni raznolikosti in družbenih procesih ter praktične veščine, ki temeljijo na etnografskem opazovanju, pogovorih in soudeležbi.
To jim omogoča poklicno delovanje v okoljih, ki zahtevajo tako neposredno delo z ljudmi kot tudi razumevanje njihovih simbolnih, socialnih in materialnih svetov. Izkušene in mednarodno uveljavljene sodelavke in sodelavci podajamo znanja na vseh treh univerzitetnih stopnjah študija, vključno s pedagoškim in skupnim mednarodnim magistrskim programom.
Odlikujejo nas osebni pristop, bogat nabor obštudijskih dejavnosti, družbena angažiranost in razvejana mreža študijskih izmenjav.
»Ko sem se prvič seznanila z antropologijo, me je navdušila njena pozornost na raznolikost ljudi in načine življenja, seveda pa me je navdušilo tudi, da sem se lahko sploh vpisala na ta študij. Pri samem študiju mi je najbolj všeč, da je precej terenskih vaj, kar omogoča spoznavanje raziskovalnih metod skozi delo in nabiranje izkušenj, cenim pa tudi možnost dvopredmetnega študija, saj ta omogoča spoznavanje in povezovanje različnih disciplin.«
- Pika Kristan, dodiplomska študentka dvopredmetnega programa Etnologija in kulturna antropologija ter Sociologija
»Zanimanje za raziskovanje načinov življenja ljudi nekoč, danes in v prihodnosti me je pripeljalo do odločitve za študij etnologije in kulturne antropologije. Raznovrstne teme, s katerimi se srečujem na predavanjih in vajah, zanimivo terensko delo, ki je tudi dragocena priložnost pobližje spoznati najrazličnejše ljudi, s katerimi se sicer moje poti ne bi nikoli križale, nenehno nadgrajevanje uporabnih znanj o sebi in drugih, možnost za interdisciplinarno sodelovanje, so le nekateri od razlogov, zakaj mi za to odločitev ni žal. Študijski program, ki odpira pogled v kulturne raznolikosti na tem svetu, v vprašanja, kdo smo bili, kdo smo in kakšni bomo, mi predstavlja spodbudo in zagotovilo, da bom po končanem študiju s svojim raziskovalnim delom prispevala k boljšemu jutri.«
- Zala Prebil, diplomantka študijskega programa Etnologija in kulturna antropologija in študentka magistrskega programa Etnologija in kulturna antropologija
Terenske vaje v Laškem, 2019
Oddelčno srečanje diplomantov in diplomantk, 2018
Etno je fletno, 2008
Etno je fletno, 2010
Študentska čajanka, 2019
Brucovanje v Rogu, 2009
Otvoritev razstave na Ljubljanskem gradu, 2015
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI